Samooskrbo s hrano in polne trgovske police zagotavlja kmetijstvo. Za obstoj kmetij pa so nujni mladi prevzemniki, mlada in zagnana delovna sila. Statistika namreč kaže, da največ prihodkov zabeležijo kmetije, ki jih vodijo mladi kmetje, stari od 25 do 30 let, v starostnih skupinah gospodarjev nad 44 let pa se začne ekonomska velikost kmetij strmo spuščati. Toda delež mladih slovenskih kmetov se zmanjšuje. S kar 57 odstotkov prevladujejo lastniki kmetij, starejši od 55 let, mlajših od 44 let pa je bilo leta 2020 le 16,8 odstotka. Po starosti gospodarjev kmetij smo tudi v spodnji polovici držav Evropske unije.

Brez finančnih podpor bi bilo mladih kmetov še manj

Na kmetijskem ministrstvu sicer menijo, da imajo pravo orodje za izboljšanje stanja. To naj bi bila skupna kmetijska politika z razpisi in podporami. Žal v 15 letih ni dala želenih rezultatov, a brez podpor bi bilo danes mladih na kmetijah še manj. V minulih letih se je za prevzem kmetije odločilo 4500 mladih prevzemnikov, skupno pa so prejeli več kot 100 milijonov evrov podpore. »Anketa je pokazala, da podpore močno vplivajo na odločitev mladih za prevzem kmetij in na odločitev lastnikov kmetij za predajo. Polovica mladih kmetov je namreč odgovorila, da se za prevzem ne bi odločili, če ne bi bilo podpor,« je rezultate ankete razkrila Marija Brodnik Lodewijk s kmetijskega ministrstva. Zato ministrstvo tudi v prihodnje ohranja podpore za mlade kmete, tako na hektar kot v obliki intervencij oziroma razpisov. Predvidoma deset milijonov evrov bo namenjenih za izplačilo podpor na hektar. To pomeni, da bo mladi prevzemnik še največ pet let po prevzemu kmetije upravičen do izplačila 78 evrov po hektarju. Dobrih 47 milijonov evrov pa je predvidenih za podpore mladim prevzemnikom. Mladi kmetje bodo imeli ugodnosti tudi pri razpisih za naložbe (za namakanje, dvig konkurenčnosti, prilagoditev na podnebne spremembe … ), kjer bodo upravičeni do dodatnega denarja v višini od pet do 15 odstotkov od osnove. Podpore se lahko nadejajo tudi lastniki kmetij, ki se odločijo za prenos kmetije na naslednika, in sicer do podpore 3600 evrov letno oziroma v skupni višini 10.800 evrov.

Kmet nima prostih dni

Žal pa so govorniki na posvetu ugotovili, da podpore ne bodo rešile klavrne starostne podobe slovenskega kmetijstva. Osrednja težava je še vedno v zahtevnosti poklica, ob tem pa ni niti primerno plačan niti spoštovan. »Mladi, ki po šolanju zaradi majhnosti kmetije ne morejo ostati doma, so primorani poiskati zaposlitev drugod, malokdo pa se po službi odloči, da se bo nato 'poklicno' ukvarjal s kmetijstvom. Življenje je s solidno službo boljše, kmetijstvo pa ni poklic, temveč je način življenja,« je ključno težavo, zakaj se mladi ne odločijo za kmetovanje, izpostavil kmet Alojz Mlakar z Zgornje Ložnice pri Slovenski Bistrici, ki je bil primoran zaradi vremenskih težav in stanja na trgu sadjarsko kmetijo preoblikovati tako, da se zdaj ukvarja tudi s prirejo mleka, partnerica pa si je poiskala zaposlitev.

Da je življenje kmetov težje, še posebno v sodobnem svetu in družbi, ko vladajo drugi ideali kot nekdaj, je priznala tudi Rozka Saje iz agencije za kmetijske trge. »Če želi iti kmetovalec na dopust, potrebuje nekoga, ki bo skrbel za njegovo kmetijo. Kmet nima nobenega dneva res prostega. Kljub temu pa obstajajo mladi, ki si želijo razvijati kmetije, se ukvarjati s kmetijstvom, ki jim je kmetijstvo ljubo. Zato so ukrepi kmetijske politike pomembni, da ne izgubimo še teh,« je sklenila Sajetova.