Planinstvo

Trume na Triglav, koliko pohodnikov lahko prenese gora?

Mihael Korsika
9. 7. 2022, 07.18
Posodobljeno: 9. 7. 2022, 09.30
Deli članek:

Vse večji obisk gora dodatno obremenjuje naravno okolje in vpliva na hitrejšo obrabo planinske infrastrukture, ki jo Planinska zveza Slovenije zaradi omejenih sredstev že tako s težavo vzdržuje. Lani so markacisti opravili več kot 36 tisoč ur prostovoljnega dela. Med epidemijo pa so se v visokogorju začeli pojavljati odpadki.

PD Grmada
Triglav

Na Triglav 70.000 ljudi

Po nekaj let stari oceni Planinske zveze Slovenije se na vrhuncu poletne planinske sezone vsak dan na Triglav povzpne več kot 3000 ljudi. Po ocenah javnega zavoda Triglavski narodni park pa Triglav vsako leto osvoji okoli 70.000 pohodnikov.

Število planincev in drugih obiskovalcev gora se v zadnjih letih občutno povečuje. Slovenske gore je pred desetletjem letno obiskovalo 1,5 milijona ljudi, v predkoronskem letu 2019 je številka narasla že na 1,7 milijona. Najbolj je pod pritiskom Triglavsko pogorje s Triglavom na čelu, ki leži v osrčju Triglavskega narodnega parka.

Slovenski očak z okolico je sicer že desetletja najbolj obiskan del slovenskih gora. Koliko planincev se vsako leto povzpne na najvišjo slovensko goro, ni znano, vpisna knjiga namreč ne zagotavlja natančnih podatkov, saj se vsi planinci ne vpisujejo vanjo.

V Triglavskem narodnem parku so leta 2018 postavili 11 avtomatskih števcev prehodov pohodnikov. Eden izmed njih je nameščen ob Potu triglavske Bistrice v dolini Vrat. Podatki javnega zavoda Triglavski narodni park kažejo, da se je število obiskovalcev avgusta 2020 v primerjavi z avgustom 2019 povečalo za 14 odstotkov. Povečan obisk gora zaznavajo tudi v občini Bohinj, ki je največja občina v Triglavskem narodnem parku. Število nočitev v planinskih kočah na območju bohinjske občine je s 24.441 nočitvami leta 2015 naraslo na 34.752 nočitev leta 2019, ki je bilo zadnje predkoronsko leto. V letu 2020, ko je izbruhnila epidemija novega koronavirusa, je število nočitev padlo na 19.975, lani pa je že naraslo na 26.308 nočitev, je razvidno iz podatkov, ki nam jih je posredovala Občina Bohinj.

Več dela z obnovo planinskih poti

Zaradi povečanega obiska v gorah in pogostejših vremenskih nevšečnosti imajo vse več dela tudi markacisti, ki prostovoljno skrbijo za označevanje in vzdrževanje planinskih poti. Markacisti sicer skrbijo za več kot deset tisoč kilometrov planinskih poti različnih težavnosti. »Pod okriljem Planinske zveze Slovenije je registriranih 884 markacistov in inštruktorjev markacistov vseh treh kategorij, vsak med njimi pa preračunano skrbi za več kot 11 kilometrov planinskih poti,« je na novinarski konferenci ob dnevu markacistov pred dnevi povedal načelnik Komisije za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije Uroš Zagoričnik.

PZS
markacisti

Registrirani markacisti v planinskih društvih, ki jim na terenu pomagajo še številni drugi prostovoljci, so lani opravili skupno 35.316 prostovoljnih ur dela. Ob tem je tehnična skupina Komisije za planinske poti PZS, ki skrbi za zahtevne in zelo zahtevne planinske poti v visokogorju, opravila še dodatnih 1540 prostovoljnih ur. »Skupno so predani markacisti urejanju planinskih poti namenili 36.856 prostovoljnih ur,« je razkril Zagorčnik.

Vpliv na okolje zelo velik

Vodja informacijsko izobraževalne službe javnega zavoda Triglavskega narodnega parka Majda Odar je za Novice Svet24 poudarila, da je vpliv vse večjega obiska v Triglavskem narodnem parku na okolje zelo velik. »Zato so v poletnem času naše aktivnosti osredotočene na obveščanje in ozaveščanje obiskovalcev ter usmerjanje obiska na točke, ki so infrastrukturno opremljene, primerne za obisk in na katerih je obisk nemoteč za doseganje ciljev varstva narave,« je pojasnila.

Poleg informiranja in ozaveščanja obiskovalcev parka tako na terenu kot prek medijev in družbenih omrežij je delo v poletni sezoni v javnem zavodu osredotočeno tudi na področje nadzora v naravi. Gre predvsem za dejavnosti, ki so najbolj kritične in najbolj pogoste pri obremenjevanju naravnega okolja. Med njimi so v javnem zavodu izpostavili parkiranje v naravnem okolju, kampiranje na lokacijah, kjer to ni dovoljeno, kopanje v visokogorskih jezerih in vodotokih ter druge vrsteneprimernega obnašanja, ki v Triglavski narodni park ne spadajo. Da bi razbremenili naravno okolje, javni zavod Triglavskega narodnega parka sofinancira javne prevoze, med drugim v dolino Vrat.

gov.si
TNP

»To je pomemben način razbremenitve pritiska na okolje, pri čemer pa je pomembno tudi zavedanje obiskovalcev o dobrobitih in delovanju javnega prevoza, katerega uporaba je brezplačna. S postopnim spreminjanjem navad obiskovalcev, ki ga spodbujamo, bodo javni prevozi še pogostejši, pritisk prometa na okolje pa vse manjši,« je prepričan direktor javnega zavoda Triglavski narodni park Tit Potočnik.

O uvedbi vstopnine ne razmišljajo več

Po predkoronskih ocenah Triglavski narodni park letno obišče okoli 2,5 milijona ljudi, zato je javni zavod TNP leta 2016 začel razmišljati o novih ureditvah, ki vključujejo uvedbo parkirnin, kvot, cestnin in vstopnin. »Ne gre za prepovedovanje ali omejevanje,« je dejala Odarjeva. Uprava parka je po njenih besedah želela vzpostaviti sistem, ki bi omogočil boljše varovanje narave, prijetnejša doživetja obiskovalcev in manj stresa domačinov.

Javni zavod je leta 2016 izvedel obsežno anketo med obiskovalci, ki je pokazala, da bi bili mnogi za vstop v park pripravljeni plačati deset evrov vstopnine, če bi ta cena vključevala parkirnine in prevoz. Kljub temu do uvedbe vstopnin ali kvot v nacionalnem parku, kar je sicer marsikje v tujini ustaljena praksa, ni prišlo. Glavni argument proti uvedbi vstopnine je bil, da je vstopnih točk v Triglavski narodni park preveč, da bi lahko nadzirali, ali si je obiskovalec priskrbel vstopnino za park.