Potrošnik je ukrep z boni lahko občutil kot možnost nakupov, ki niso bili nujno usmerjeni k izpolnjevanju omenjenih gospodarskih ciljev. Če je po zaključku veljavnosti bonov mogoče njihovo učinkovitost meriti skozi obseg njihove porabe, pa sama poraba bonov še ne pove tudi tega, kako so ti služili svojemu namenu.

Lani je na primer po v letu 2020 uvedenih turističnih bonih vlada uvedla še tako imenovane bone21, ki jih je bilo mogoče porabiti tudi zunaj turizma oziroma še na področjih kulture, športa in gostinstva. S tem naj bi se začelo okrevanje nekaterih dejavnosti, ki so zaradi zaustavitve javnega življenja utrpele hudo škodo, med bolj izpostavljenimi pa je bilo področje kulture. Vseeno je bilo največ teh bonov, kar polovica, porabljenih v gostinstvu, temu pa je sledil turizem s 30% vnovčenih vrednosti bonov. V kulturi je bilo vnovčenih le za 14% vrednosti bonov21, od tega pa sta bili dve tretjini porabljeni za šolske potrebščine oziroma nakup knjig, učbenikov in delovnih zvezkov.

Inovativnost ponudnikov ali zlorabe? 

Koliko je bilo pri vnovčevanju bonov odkritih zlorab? Tržni inšpektorat RS (Tirs) veliko „posebnih kreativnih rab koriščenja bonov“ ni zaznal, nekaj vsaj navidezno spornih primerov unovčevanja pa so v svojem poročilu vseeno omenili. V sredini lanskega leta je na primer po spletu odmeval primer, ko je podjetje od znanega trgovca odkupilo nakupovalne bone, te pa nato ponujalo kot darilo pri unovčevanju turističnih bonov ali bonov21. To so pri Finančni upravi Republike Slovenije (Furs) sprva zaznali kot sporno prakso in jo prijavili inšpektoratu. Tirs sedaj, po izteku veljave bonov, omenja več prijav podobnih „primerov ponudb z obljubami za darilo v zameno za vnovčenje bona“, vendar jih do zaključka obravnav na sodiščih ne želijo komentirati.

Ravno tako so na Tirs kot neproblematične obravnavali primere nekaterih gostincev, „h katerim se npr. dnevno na malice vračajo redni gostje“, ti pa so ob enkratni unovčitvi vrednosti bona tega „brez vsakokratnega izpolnjevanja obrazca izkoristil(i) do konca za več malic“. Kot temu podobnega Tirs izpostavlja še primere „sezonskih vstopnic ali vozovnic, kjer se storitev tudi še vrši v prihodnosti“, kjer pa je šlo za kršitve le v primeru, da storitev v času veljavnosti bonov ni bila koriščena.

Porabljenih skoraj devet desetin vrednosti bonov 

Statistika porabe bonov pa pove, da je bilo obeh vrst bonov porabljenih blizu devet desetin celotne vrednosti. Ta je po uradnih podatkih Fursa znašala nekaj več kot pol milijarde oziroma 543.638.300 evrov. Od tega jih je bilo porabljenih 468.372.410 evrov, kar je 86% celotne vrednosti.

V podobnem deležu so bili porabljeni turistični boni ali starejši boni, namenjeni izključno področju turizma: unovčenih je bilo za 301.474.259 evrov, kar znaša 84,5% njihove celotne vrednosti. V slabem letu veljavnosti novejših bonov, ki smo jih poznali kot Bon21, pa je bilo teh porabljenih v vrednosti 166.898.151 evrov oziroma 89,4% celotnega zneska, ki je bil na razpolago.

Preverjanja tudi po koncu veljavnosti 

Med očitnimi kršitvami Tirs navaja kraje bonov, ponudbe menjave bonov za gotovino ali dražje zaračunane storitve, kadar so bile te plačane z boni. Pri turističnih bonih je Tirs opravil 686 pregledov, izrekel 153 opozoril in 20 opominov, izdal 5 glob ter 3 plačilne naloge. Na primeru bonov21 pa je Tirs obravnaval 145 prijav, izrekel 28 opozoril in en opomin.

Ker pa so nekatere kršitve, kot rečeno, vezane tudi na storitve, ki se izvajajo po vnovčenju bona, je pričakovati, da bo prišlo še nekaj zlorab. Pri Tirs dodajajo, da vsi postopki ugotavljanja kršitev še niso zaključeni, ravno tako pa bodo porabo bonov lahko preverjali tudi s pomočjo dokumentacije, ki so jo ponudniki storitev dolžni hraniti dve leti.