trgovina z ljudmi

Takšna podjetja v Sloveniji nimajo kaj iskati, so ostri na ministrstvu

A.R.
9. 6. 2022, 12.21
Posodobljeno: 9. 6. 2022, 13.23
Deli članek:

Danes so se z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odzvali na pretekla poročanja o izkoriščanju tujih delavcev v podjetjih Marinblu in Selea ter podali informacije o aktualnih postopkih nadzora v zvezi s tem primerom. Ob tem ocenjujejo, da gre v primeru omenjenih podjetij za trgovino z ljudmi, delavcem pa da so v takih primerih zagotovljene vse pravice do dela v Sloveniji - tudi v primeru, ko gre za tuje delavce.

Profimedia
V podjetju Marinblu se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo, veleprodajo in maloprodajo rib in drugih ribjih izdelkov.

Ker je bil v času napovedane novinarske konference minister Luka Mesec na seji vlade, je v njegovem imenu izjavo podal Dan Juvan. »Najprej nas je ta zgodba močno pretresla, nato pa nas je spomnila, zakaj smo na tem ministrstvu«, je v uvodu glede brutalnega izkoriščanja delavcev v podjetjih nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja, Selea in Marinblu, povedal Juvan.

Glede medijskega poročanja je Juvan ob tem dodal, da po oceni ministrstva »ne gre samo za kršitve delovnopravne zakonodaje, ampak tudi osnovnih civilizacijskih norm, ki se sicer dnevno dogajajo v državah svetovne periferije, a so očitno prisotne tudi v Sloveniji. Ne moremo se pretvarjati, da gre tu za osamljen primer, ker smo take primere že imeli v preteklosti in, če ne bomo ukrepali na tem področju jih bomo imeli tudi v prihodnosti,« je še povedal Juvan, ki je zagotovil, da bo ministrstvo za delo delovalo kot »ministrstvo za delavce in ne za kapital«.

Podrobnosti o doslej ugotovljenih kršitvah si lahko preberete tudi v tem članku.

Sum trgovine z ljudmi

Da je stališče ministrstva tu jasno, je nadaljeval Juvan ter se zavezal, »da bo ministrstvo naredilo vse, da se tovrstna brutalna izkoriščanja delavcev in delavk v Sloveniji prekinejo.« Dalje je delavce in delavke pozval, naj »vsi, ki se soočajo z izkoriščanjem, to prijaviljo ustreznim organom«. Povedal je še, da je bil v konkretnem primeru »inšpekcijski nadzor takoj uveden« ter glede konkretnega primera podal oceno, »da so glede na dosedaj zbrane podatke in poročanja in vse okoliščine opravljanja dela, podani elementi oziroma sum prisilnega dela, ki predstavlja enega od znakov trgovine z ljudmi«. »Vsak delavec, za katerega obstaja sum, da je žrtev trgovine z ljudmi, ima pravico do pomoči, podpore in varne nastanitve. Osebe, za katere se izkaže, da je bil sum trgovine z ljudmi upravičen, pa imajo tudi prost dostop do trga dela, kar pomeni, da se lahko zaposlijo v Sloveniji,« je še zagotovil Juvan.

Izrečeni urepi

Glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić pa je na novinarski konferenci na ministrstvu za delo poudaril, da je ravnanje z delavci, kot je bilo razkrito na primeru omenjenih podjetij, nedopustno. Spomnil je, da so inšpektorji pri obeh podjetjih nadzore opravili že v preteklosti in izrekli tudi ukrepe. Kot so zapisali na STA, je šlo pri tem za kršitve pri plačah, regresu, delovnem času, odmorih in počitku.

Ob novih okoliščinah, zaradi katerih je Delavska svetovalnica minuli teden na koprsko tožilstvo zoper družbi vložila tudi kazensko ovadbo, so pregled skupaj s Finančno upravo RS in policijo nadaljevali konec maja. Tudi danes od zgodnjih ur po Grlićevih besedah skupaj s policijo poteka inšpekcijski nadzor na področju delovnih razmerij in varnosti in zdravja pri delu.

Inšpektorji so že ugotovili, da tuji posrednik delovne sile za podjetji ni vpisan v register agencij za posredovanje delovne sile, zato bodo podjetjema prepovedali opravljanje dela s tujimi delavci. Prav tuji delavci so bili žrtve kršitev. Inšpektorji so podjetjema izrekli tudi prepoved opravljanja dela na nekaterih strojih do pridobitve ustreznih dokazil o varnosti.

Rešitve? Kadrovska okrepitev nadzora in zakonske spremembe

Tako Grlić kot Juvan sta delavce pozvala, naj pravočasno prijavijo kršitve. Državni sekretar in glavni inšpektor za delo sta še opozorila na že vrsto let prisotno kadrovsko problematiko na inšpektoratu in neustrezne finančne vire. Grlić je izpostavil tudi pomanjkljivo zakonodajo, saj na primer delodajalcem omogoča prirejanje evidenc o številu opravljenih ur. Juvan je napovedal tako okrepitev inšpekcijskega nadzora kot tudi zakonske spremembe za lažji pregon tovrstnih kaznivih dejanj.