»Slika ni tako črna, kot je bila lani. Dnevne številke so visoke, niso pa glavni dejavnik, ki kroji našo usodo. Ko gledamo sliko v bolnišnicah, ko gledamo številke umrlih, je cepljenje, ki smo ga dosegli, vseeno naredilo svoje. Situacija je boljša.« S temi besedami je včeraj javnost, ki se sooča s hitrim naraščanjem števila okužb, nekoliko pomiril predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel. Ker cepljenje ne nudi stoodstotne zaščite pred okužbo, vendar v večji meri varuje pred hospitalizacijo in smrtjo, so podatkih iz bolnišnic tisti, ki bi nas morali zanimati. Zaradi okužbe s covidom-19 se trenutno v Sloveniji zdravi 547 bolnikov, še 131 jih je na intenzivni negi, s čimer se nevarno približujemo situaciji, ko bodo vse postelje intenzivne nege zasedene. Posledice je že opaziti, minister za zdravje Janez Poklukar se zato z direktorji slovenskih bolnišnic pogovarja o ukinitvi neobveznih programov.

covid, koronavirus, kontrolna ambulanta
Bobo
Sto novih intenzivnih postelj zahteva angažma sto zdravnikov in šesto medicinskih sester.

Dvaindevetdesetodstotna zasedenost

Ker je trenutna zasedenost intenzivnih enot že 92-odstotna, je Poklukar napovedal dodatne postelje do ponedeljka, s čimer bi prišli do številke 155, ali drugače rečeno: devet manj, kot je načrtovana zgornja meja iz dokumenta, ki določa faze epidemije in je glavno vodilo pri upravljanju zdravstvenega sistema med trenutnim valom. Kot so nam pojasnili na ministrstvu, se dokument ob zaostritvi razmer lahko prilagodi, vendar Poklukar pravi, da je 220 pacientov na intenzivni negi zgornja meja. Bolj kot s številom postelj bi se namreč v tem primeru zdravstveni sistem soočal s pomanjkanjem kadra. Dodatnih sto intenzivnih postelj po grobi oceni naj bi zahtevalo angažma sto zdravnikov in šesto medicinskih sester. To seveda velja v ugodnih okoliščinah, v resnici pa bo širjenje covidnih oddelkov in dodajanje postelj privedlo izključno do slabše nege in posledično višje smrtnosti. Dodatno lahko skrbi dejstvo, da je predvsem med osebjem, ki niso zdravniki, kopica necepljenih, zaradi česar se lahko virus širi tudi med zaposlenimi, ki ne morejo delati bodisi zaradi okužbe bodisi zaradi predpisane karantene.

900
MZ
Razpoložljivost bolnišničnih postelj po še zadnji predvideni fazi iz še veljavnega načrta Ministrstva za zdravje.

Poletni spanec

Iz zanesljivih virov smo prejeli informacijo, da najbolj črn scenarij, ki ga imamo pripravljenega v primeru naravnih katastrof, vojn ali smrtonosnih epidemij, kot absolutno zgornjo mejo določa 10 tisoč hospitaliziranih in tisoč intenzivnih postelj. Do tega smo seveda še zelo daleč, a pasivnost odgovornih javnosti ne navdaja z zaupanjem. Vlada je svoj poletni spanec, ko so za nekaj mesecev pozabili na epidemijo, podaljšala v jesen, zato smo se nenadoma znašli v situaciji, ko bo resorni minister vladnim kolegom svetoval (delni) »lockdown«. Kako bi bil videti, ni jasno, saj vlada načrta nima. Odločanje o semaforju ukrepov, ki ga je svetovalna skupina sestavila (šele) konec avgusta, je vlada nekajkrat prestavila, nato pa preprosto ignorirala.

Nič še ne kaže, da se bodo učenci, dijaki in študenti preselili pred zaslone. Če ne bo presenečenj, se v ponedeljek zgolj nekoliko zaostrijo pravila glede samotestiranja, nošenja mask ter zadovoljevanja pogojev PCT.

Kaj če bi poslušali strokovnjake

Če bi predlog svetovalne skupine septembra sprejeli v celoti, bi bili zdaj v peti fazi epidemije, ki je predpisala, da bi se nočno druženje omejilo na pet ljudi ali člane dveh gospodinjstev. V srednjih šolah in dijaških domovih bi veljal model C, ki predvideva, da se del dijakov izobražuje doma, del pa na daljavo. Javni prevoz bi po predlogu strokovne skupine omejili na 50 odstotkov predpisanih kapacitet. Glede na slabe razmere lahko kmalu pričakujemo preseganje meje 133 pacientov na intenzivni negi, s čimer bi v tem paralelnem vesolju, kjer bi vlada aktivno poskušala omejevati epidemijo, prešli v šesto fazo. Strokovna skupina bi v tej fazi šole ohranila odprte ob upoštevanju pogoja PCT, če bi se vsi, ki niso cepljeni ali prebolevniki, testirali trikrat na teden. V tej fazi bi vrtci zagotavljali varstvo le za otroke zaposlenih v kritični infrastrukturi. V šesti fazi je v dokumentu, ki ga je pridobila STA, navedeno tudi zaprtje države, ki pa ni podrobneje opredeljeno. Tisto »pravo« zaprtje javnega življenja bi, kot je takrat dejala vodja strokovne skupine Mateja Logar, nastopilo pri tristo ljudeh na intenzivni negi, torej kar osemdeset več kot zdaj Poklukar navaja za zgornjo mejo.

S tem, ko se je vlada ognila odločanju o semaforju ukrepov, je preskočila prvih pet faz blaženja epidemije in Slovenijo zavestno pripeljala na rob prepada. Kaj sledi, očitno ne ve nihče, niti vlada.

semafor
dreamstime
Če bi vlada sprejela predlagani semafor, bi se trenutno nahajali že v predzadnji fazi epidemije.