Trideset let je bila zaposlena v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), kjer je več let vodila referenčni laboratorij za gripo in SARS. Ob izbruhu epidemije je hitro opazila, da se je stroka v boju proti virusu umaknila politiki.

Položaj in službo je izgubila, ker je med drugim glasno opozarjala, da hitri testi, s katerimi je država želela obvladati vodenje epidemije, za to niso ustrezni. Šlo je za teste, ki jih je ministrstvo za zdravje decembra lani kupilo od podjetja Majbert Pharm v lasti oseb, vpletenih v kriptopiramidne sheme. Pogodbo je zadnji dan mandata podpisal tedanji minister Tomaž Gantar. Stroka je od začetka dvomila v njihovo kakovost, zato je ministrstvo naročilo NLZOH, da jih preveri. Tam so ugotovili, da njihova skupna občutljivost komaj presega 77 odstotkov, kar pomeni, da ne zaznajo več kot vsakega petega okuženega. To je bilo daleč od tehničnih zahtev ministrstva za zdravje, razpisnih pogojev in kriterijev Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).

Kljub temu so ti hitri testi dobili zeleno luč NLZOH. Tam so opravili njihovo verifikacijo, nato pa jeministrstvo za zdravje ocenilo, da so ustrezni. »To se nikoli ne bi smelo zgoditi,« še danes opozarja Metka Paragi.

Gospa Paragi, zakaj ste se odločili spregovoriti?

Ker vem, da delam prav, in ostajam zvesta sebi in stroki. To me je stalo službe, a mi resnično ni žal. Po 30 letih dela sem kot doktorica znanosti s področja javnozdravstvene mikrobiologije sredi največje epidemije v 21. stoletju na zavodu za zaposlovanje. Mesečno prejemam 680 evrov, nove strokovno primerne zaposlitve pa ne morem dobiti. Trideset let sem živela za stroko in še vedno živim.

Kaj je bila vaša funkcija na NLZOH?

Bila sem na dveh ključnih položajih. Kot vodja nacionalnega javnozdravstvenega laboratorija, znotraj katerega je tudi referenčni laboratorij za respiratorne viruse, torej tudi gripo in SARS-CoV-2. Imeli smo najvišjo strokovno funkcijo, seveda v povezavi z mednarodno uglednimi virologi z IMI (Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo). Bila sem tudi nacionalna kontaktna točka za mikrobiologijo za stike z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), kar je najvišji nacionalni položaj, primerljiv s položajem Maria Fafangela na področju epidemiologije. S teh dveh položajev sem poskušalaomejevati ljudi, ki so epidemijo želeli voditi po svoje, torej vladi servilno. Zdaj sem odpuščena. Mojo funkcijo, povezano z ECDC, pa je še v času moje odpovedi politično čez noč prevzela kar sama direktorica Tjaša Žohar Čretnik. Edina, ki bi me res lahko kompetentno zamenjala na ECDC, je mednarodno ugledna virologinja in moja namestnica Katarina Prosenc Trilar.

Kdaj ste prvič opazili, da želijo epidemijo voditi po svoje – tako, da bi ugajali vladi? Že med prvim valom lani spomladi?

Naša naloga bi morala biti spremljanje epidemije, tako kot spremljamo gripo, ampak temu ni bilo tako. Od začetka smo bili odmaknjeni. Direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik nas nikakor ni spustila zraven. Najprej se je sprenevedala, da »od kod nam, da smo mi referenčni«. S pomočjo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in prikazom uradnih referenc ECDC smo ji dokazali, da smo. Nato pa je s položaja moči kot moja direktorica sporočila, da se je tako odločila in da je razprav o tem konec.

Vaše težave so se torej začele takoj po izbruhu epidemije.

Gledano nazaj je jasno, da NLZOH ni bil pripravljen na epidemijo. Prej smo v celem letu opravili 5000 PCR-testov, zdaj pa nenadoma po 1500 na dan. Edina laboratorija, ki sta bila na to pripravljena, sta bila naš v Ljubljani in v Mariboru. Zaradi ogromnega povečanja dela laboratorijev so se začeli pritiski na ljudi, ki niso bili ustrezno izobraženi in usposobljeni za testiranje. Zaradi amaterizma in politizacije so nekateri ugledni strokovnjaki odšli. Vodenje epidemije so prevzeli izključno vladi servilni strokovnjaki in administratorji, ki so imeli dokazano več besede kot kompetentna stroka, pooblaščena od ECDC in NIJZ. Politiki so dajali prednost pred stroko. Na to sem ves čas opozarjala, zato sem bila moteča.

Do kakšnih strokovnih napak je že takrat prihajalo?

Za vodenje epidemije je bila pri nas strokovno in organizacijsko usposobljena le mednarodno ugledna virologinja, ki je zaradi nestrinjanja že na začetku epidemije zapustila NLZOH. To smo drago plačali. Vodenje epidemije je prevzela direktoričina predstojnica Barbara Zdolšek, ki je sama na sestanku dejala, da ni molekularni mikrobiolog in da tu nima izkušenj. Kljub temu je ona vodila epidemijo po direktoričinih navodilih skupaj z nekompetentnimi administratorji. Sama sem bila dokazano šikanirana z njihove strani vso epidemijo in enako zdaj v procesu tožbe. Zaradi prevelikih pritiskov na ljudi in zaradi premalo izobraževanja na ostalih lokacijah je prihajalo do napak. Minister je dvema laboratorijema za nekaj časa celo prepovedal delati, dokler ne odpravijo napak. Takrat je veliko tega dela prevzel naš laboratorij. Vsi, ki so odgovorni za strokovne napake, še danes delajo na NLZOH. Jaz in moj laboratorij nismo naredili nobene strokovne napake. Objavili smo največ strokovnih člankov na temo SARS-CoV-2 na NLZOH. Prvi v Sloveniji smo zaznali virus v odpadnih vodah, pa smo bili vseeno odrinjeni iz procesov spremljanja, jaz pa odpuščena.

Do napak je prihajalo tudi pri PCR-testih. Kako je to mogoče?

Ljudje v laboratorijih niso bili krivi, saj niso vsi imeli molekularnih osnov, brez ustreznih strokovnih izobraževanj pa so bili prisiljeni v enormne količine vsakodnevne diagnostike. Če bi to nalogo vodenja epidemije zaupali zgolj virologom in molekularnim biologom, do tega ne bi prihajalo.

Je Slovenija zaradi tega v določenem trenutku sporočala napačno, prenapihnjeno število okuženih?

Teh napak ni bilo toliko, da bi bile statistično pomembne.

Na preiskovalno komisijo ste prinesli dokumente, ki naj bi dokazovali, da s testi Majbert Pharma ne bomo obvladali epidemije. Lahko poveste, zakaj?

Vsi rezultati verifikacije NLZOH kažejo, da ti hitri testi več kot očitno niso v skladu s smernicami nacionalne strokovne skupine za hitre teste, niti s smernicami ECDC niti z razpisno dokumentacijo. NLZOH bi zato moral predlagati ministrstvu za zdravje in vladi, da jih zavrneta. S tem bi delal v korist državljanov, in ne politike. Testi že v osnovi niso ustrezali vsaj dvema točkama tehničnih zahtev razpisne dokumentacije ministrstva, zato jih NLZOH sploh ne bi smel sprejeti v verifikacijo.

V dokument NLZOH o verifikaciji teh testov so nepravilni in evidentno zavajajoči končni zaključki. Edini pravilni strokovni zaključek bi bil, da v skladu s priporočili nacionalne skupine za hitre teste, ECDC in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) izbrani test ne ustreza namenu množičnega testiranja prebivalcev Slovenije na okužbo z virusom SARS-CoV-2, kot je bilo določeno v javnem razpisu. Poročilo NLZOH pa namenoma zavaja. Citiram: »Test glede na rezultate verifikacije NLZOH dosega specifikacije proizvajalca in specifikacije, ki jih priporoča nacionalna skupina za hitre teste ali ECDC le, kadar uporabimo ožjo skupino simptomatskih preiskovancev, takih s Ct-vrednostmi do 30.«

metka-paragi
Sašo Švigelj
»Dogajale so se čudne stvari. V času epidemije smo morali preverjati tudi teste za sledenje različic s Slovaške. Rečeno nam je bilo, da jih je od tam prinesel predsednik vlade osebno in da jih moramo takoj uporabiti v laboratoriju.«

Kaj to pomeni?

Da ti testi niso primerni za množično testiranje prebivalcev Slovenije. Ne moremo namrečpričakovati, da bo večina testiranih simptomatskih preiskovancev s Ct-vrednostmi do 30. Sami pa že v začetku poročila navajajo, da verificirajo za namen »množičnega testiranja«. Nepravilno je opredeljena tudi populacija brez simptomov, medtem ko simptomatska ni opredeljena po standardih, na katere so se sklicevali. To je le ena od mnogih nedoslednosti.

Pri izbiri hitrega testa je pomembno tudi upoštevati pozitivno in negativno napovedno vrednost testa, ki sta odvisni ne samo od občutljivosti in specifičnosti testa, temveč tudi in predvsem od razširjenosti bolezni v tarčni populaciji. Za množično testiranje prebivalstva je pričakovana razširjenost srednja do visoka, zato je priporočeno, da se izbere hitri test visoke kakovosti z več kot 90-odstotno občutljivostjo in 97-odstotno specifičnostjo. V nasprotnem primeru se bistveno poslabša pozitivna napovedna vrednost testa. Iz tabele v poročilu pa je razvidno še, da so na trgu dostopni hitri testi višje kakovosti kot izbrani test, ki ga je verificiral NLZOH.

Vi torej ne bi dovolili uporabe hitrih testov Majbert Pharma za množično testiranje.

Zahteva nacionalne strokovne skupine za hitre teste je bila, da morajo ti dosegati 90-odstotno občutljivost. Da testi Majbert Pharma ne ustrezajo tej zahtevi, je že januarja opozorila vodja skupine Viktorija Tomič. Če bi moja ekipa iz laboratorija sodelovala pri verificiranju, bi ta test zagotovo zavrnili. V srednji fazi študije o hitrih testih smo direktorici poslali sporočilo, da poročilo ne kaže, da so testi dovolj občutljivi, da niso bile izvedene ustrezne statistike in da je pomanjkanje strokovnosti v poročilu nesprejemljivo. 

Kaj vam je odgovorila?

Na naše sporočilo, da se z verifikacijo ne strinjamo, nam sploh ni odgovorila.

Nečesa ne razumeva: zakaj bi NLZOH celotno strokovno avtoriteto podredil temu, da država kupi točno določene hitre teste?

Zato, ker je tako verjetno sugerirala vlada.

Ste prepričani? So ljudje iz stroke res pripravljeni iti tako daleč?

Da, to je moje mnenje. Kaj pa je lahko drug razlog?

Ista direktorica NLZOH, ki je po vašem neupravičeno odobrila uporabo hitrih testov Majbert Pharma, je v začetku marca postala članica vladne strokovne skupine za covid-19. Tja jo je imenoval novi minister za zdravje Janez Poklukar, ki je po pozitivnem mnenju NLZOH ocenil, da so ti testi ustrezni. Je bilo imenovanje Tjaše Žohar Čretnik v strokovno skupino kakorkoli povezano s tem, da je odobrila teste Majbert Pharma?

Dejstvo je, da si je zelo prizadevala priti v to skupino. Ali je to kakorkoli povezano, naj raziščejo drugi. Dogajale so se čudne stvari. V času epidemije smo morali preverjati tudi teste za sledenje različic s Slovaške. Rečeno nam je bilo, da jih je od tam prinesel predsednik vladeosebno in da jih moramo takoj uporabiti v laboratoriju.

Tega do zdaj nismo vedeli. Ali so bili to testi za angleški sev virusa, ki se je v Sloveniji pojavil januarja?

Da. Sama sem bila tisto nedeljo dežurna in sem morala po klicu direktorice podaljšati dežurstvo, da smo s fanti preskusili test. To smo naredili strokovno. V laboratoriju v Ljubljani smo se strinjali, da ti testi niso najbolj primerni za sledenje angleški različici, in uvedli test, ki je bil takrat uradno strokovno priporočen za ta namen.

Ali ste morali slovaški test, ki ga je prinesel predsednik vlade, vseeno še naprej uporabljati?

Da, še nekaj časa smo nadaljevali z uporabo teh testov po navodilu direktorice.

Je bilo torej treba strokovnjake umakniti z vodenja epidemije zato, da lahko kdo naredi posel?

O tem se ne želim opredeliti. Zgodilo pa se je enako kot na področju epidemiologije. Na enak način, kot sta bila lani spomladi umaknjena Ivan Eržen (nekdanji direktor NIJZ, op. a.) in vodja epidemiološke službe Maja Sočan, ki sta ju zamenjala Milan Krek in Mario Fafangel, se je dogajalo tudi pri nas. Ta vlada si je postavila vzporedne strukture pri spremljanju epidemije, ki jih je nadzorovala. Pri tem je izbirala ljudi, ki se ji bodo uklanjali in delali tako, kot jim bodo rekli. Šlo je za izbiro vladi servilne stroke.

Ampak virus nima politične barve. Kakšno škodo je v Sloveniji povzročilo politično vodenje epidemije, ki je izpodrinilo stroko?

Saj vidite rezultate. Smo med najslabšimi na svetu. Tako je vedno, ko epidemijo vodi politika, ne pa stroka. Se spomnite, ko je vrh vlade pred pol leta govoril o slovenski različici virusa, zaradi katere narašča število okužb? Jo je kdo kadarkoli res dokazal? V javnosti pa so nastopali ljudje, ki niso mikrobiologi ali virologi, govorili pa so o slovenskem sevu. (Da je možno, da imamo v Sloveniji že bolj kužen slovenski sev, so februarja v napovedi gibanja epidemije zapisali tudi na Institutu Jožef Stefan, pri čemer niso nikoli utemeljili, na čem naj bi ta možnost temeljila, op. a.)

Koliko več mrtvih smo imeli zaradi takšnega vodenja epidemije?

Tega si ne upam ocenjevati. Predsednik vladeje govoril, da so se okužbe širile, ker nismo imeli pravočasno aplikacije. Kako pa bi nam pomagala, če smo kupili teste, ki so v visokih odstotkih primerov lažno negativni? Kaj nam bo aplikacija, če okrog hodijo ljudje, ki so okuženi, a jih test ni zaznal? Epidemije ni mogoče obvladovati, če so testi slabi. Ker epidemije ne vodijo kompetentni ljudje, se dogaja to, kar se.

Zakaj je država hitre teste kupovala brez verifikacije, ki jo recimo na javnih razpisih vedno zahtevajo bolnišnice?

Na javnem razpisu je bila zahtevana verifikacija. (Vzame dokument, op. a) Poglejte, tu piše, da mora ponudnik predložiti verifikacijo neodvisnega laboratorija. Težava je bila, da verifikacija ni bila kakovostno opravljena, zato so jo še enkrat opravili na NLZOH. Eden od neizbranih dobaviteljev (podjetje Geneplanet, op. a.) se je menda v reviziji pritožil zaradi protipravnega ravnanja in drugih napak naročnika. Bistvo je, da so tudi ostali ponudniki želeli dobiti verifikacijo NLZOH, a jo je vodstvo zavrnilo.

S tem je država Majbert Pharmu omogočala dodatne zaslužke v višini več milijonov evrov, saj je lahko kot edini bolnišnicam in drugim ustanovam prodajal teste, verificirane v Sloveniji.

Zaslužkov Majbert Pharma ne poznam. NLZOH se je izgovarjal, da nima časa in osebja, da so verifikacije na eni laboratorijski strani že narejene. Če gre za neodvisno javno institucijo, bi morala verificirati najmanj tri teste različnih dobaviteljev in sporočiti, kateri so najboljši.

Zakaj hitrih testov, ki dokazano ne ustrezajo kriterijem, nihče ne odpokliče? Zakaj se še vedno uporabljajo?

Tega ne želim komentirati.

Ste koga v vladi opozorili na nepravilnosti na NLZOH?

Da, pisala sem osebno Janezu Janši in Janezu Poklukarju, a nisem dobila odgovora.

Aprila letos so vas na NLZOH odpustili. Na kakšen način?

Ko sem tisti dan prišla v službo, so k meni pristopili trije ljudje. Eden od njih je bil član SMC Marko Maver, ki je prišel v NLZOH nekaj mesecev pred tem in čez noč postal namestnik direktorice, čeprav za to po mojem mnenju nima nobene strokovne reference. Zaprosil me je za ključe pisarne in mi dejal, da sem v procesu odpovedi. Bila sem v šoku. »To sta detektiv in naš pravnik,« mi je dejal.

Vprašala sem ga, kaj sem naredila narobe. Najeli so zasebno agencijo, ki mi je sledila zaradi domnevno prevelikega števila nadur (dokazno smo imele tri najbolj obremenjene osebe približno enako število nadur, sledili pa so le meni). Očitali so mi, da dvakrat nisem pravilno beležila prisotnosti na delovnem mestu. Drugi očitek je, da sem dobila preveč dodatka, menda okrog 500 evrov. S tem nimam nič, ker si dodatka ne odobravam in izplačujem sama, ampak je to pristojnost predstojnice, torej je odgovorna ona, seveda skupaj z direktorico. Že v državnem zboru pa sem povedala, da smo zaposleni v laboratoriju dobili 65-odstotni dodatek, direktorica pa si je ob soglasju sveta zavoda dala izplačati 100-odstotni dodatek pri mesečni plači, čeprav nikoli ni bila v stiku z virusom, saj ne dela v laboratoriju. Zadnji očitek je bil, da nisem v zadostni meri poročala s strani ECDC. Torej sem 15 let v redu poročala in vodila, samo v času epidemije pa ne? Kot sem že omenila, je direktorica še v času odpovedi takoj s posredovanjem na ministrstvu in NIJZ čez noč prevzela mojo funkcijo, povezano z ECDC.

metka-paragi
Sašo Švigelj
»Že v preteklih vladah so bili primeri, ko je NLZOH poskušal ugajati oblasti, ampak na tako neposreden in brutalen način se to nikoli ni dogajalo.«

Epidemija je v četrtem valu, vi pa ste na zavodu za zaposlovanje.

Da. Ovirajo me, kjerkoli me lahko. Dogovarjala sem za eno službo v javnem zdravstvu, a je mojo zaposlitev preprečil dolgoletni podpornik in član enega od strokovnih svetov SDS. Ampak to me ne bo zlomilo in se mi že odpirajo druge svetlejše poti. Odpoved izpodbijam na delovnem sodišču. Odločila sem se, da bom spregovorila, četudi me je to stalo službe. Še enega otroka imam, ki ga moram spraviti h kruhu, in neodplačano posojilo. Vse to so na NLZOH vedeli, saj so me želeli osebnostno zlomiti. Vem, da stvari počnem prav. V 30 letih enkrat nisem dobila nobenega opomina. Nisem storila nobene strokovne napake, ki jih je bilo med epidemijo veliko.

NLZOH je pred kratkim gostil evropsko konferenco o oslovskem kašlju, ki sem jo jaz osebno pripeljala v Slovenijo, a me tja niti povabili niso. Hoteli so me osebnostno zlomiti in razvrednotiti v nič. A kot sem napisala na svoj Facebook: vedno ti bodo metali kamenje pod noge, ti ga poberi in si sezidaj cesto, ki te bo vodila do vrha!

To se je v času te vlade zgodilo več ljudem in to na zelo brutalen, prej še nikoli viden način.

Res je. Če v Jugoslaviji nisi bil komunist, nisi mogel do najvišjih položajev, ampak si imel vsaj službo in zagotovljeno eksistenco. Kaj pa danes? Ko sem padla v nemilost, je 34 mojih sodelavcev dobilo elektronsko pošto, s katero jih je vodstvo obvestilo, da sem v procesu odpovedi, zato me pod nobenim pogojem ne smejo spustiti v laboratorij. V celem procesu so me želeli ponižati. Celo po očala in druge stvari nisem smela.

Zakaj so vladne stranke v parlamentu želele preprečiti vaše zaslišanje?

Zaradi vsega tega, kar sem že in kar še bom povedala. Ko sem prišla v dvorano, sem morala čakati, ker mi poslanci koalicije na vsak način niso želeli pustiti do besede. Potem sem jih vprašala, ali jih ne zanima, kaj imam s seboj v mapi, katere podatke, dokumente in analize. Šele ko so videli oziroma mislili, da kamera že snema, so mi dali besedo. Zanimivo je, da posnetka zaslišanja iz državnega zbora še vedno ni. Menda so za to krive tehnične težave.

Kako lahko ob vsem tem, kar ste nam povedali, verjamemo v kredibilnost NLZOH, ki presoja kakovost voda, hrane, zdravil, tal, odpadkov ... ?

Ta institucija mora imeti na čelu neodvisne in strokovne ljudi. Že v preteklih vladah so bili primeri, ko je NLZOH poskušal ugajati oblasti, ampak na tako neposreden in brutalen način se to nikoli ni dogajalo. Moje mesto je zdaj zasedel mikrobiolog Andrej Steyer, župan občine Apač iz SDS. To dodatno nakazuje, da se bo glavnina dejavnosti morda še naprej selila v Maribor, ko se zadeve poležejo. Ljubljana je po izključni odločitvi direktorice in ob nasprotovanju stroke direktoričini odločitvi (vsa stroka je bila proti) že izgubila najbolj strokoven kemijski laboratorij v državi in ga preselila v Maribor. Ugledni strokovnjaki pa tavajo po NLZOH. Sami mi veliko pišejo. Z reorganizacijo pa grozijo tudi laboratoriju, ki sem ga vodila.

Bili smo prvi v Sloveniji, ki smo zasledili virus v odpadnih vodah. Med vsemi na NLZOH smo imeli največ strokovnih objav o virusu SARS-CoV-2. Ko nam je vlada naročila spremljanje koronavirusa v odpadnih vodah, nas direktorica NLZOH ponovno dokazano ni spustila zraven. Želeli smo preučevati tudi prisotnost RNA virusa v zraku in na površinah, a je 1,2 milijona evrov vreden projekt, ki bi lahko dal zelo pomembne podatke za spremljanje epidemije, vrgla v smeti z mojim odpuščanjem vred. Še danes ne vemo natančno, kakšno je breme širjenja virusa v zraku in kako se tam širi. Vemo le, da moramo vsi nositi maske. Res pa je, da so takšni projekti tudi idealna priložnost za različna zasebna podjetja in postranski zaslužek, kamor pa mi ne spadamo.

Epidemija je za nekatere tudi velik posel.

NLZOH verjetno posluje z dobičkom v glavnem zaradi covida, drugače smo bili vedno na meji. Kolikšen je zaslužek na NLZOH iz tega naslova, pa mora povedati vodstvo.

Je sploh smiselno, da smo s hitrimi testi Majbert Pharma testirali zdrave ljudi?

Morali bi jih testirati s testi z višjo občutljivostjo, ki bi jih morali opravljati profesionalci. Le hitri testi, opravljeni v laboratorijih, bi morali biti merodajni. Delati bi jih moralo le zdravstveno osebje, po mojem osebnem mnenju.

Položaj v boju proti epidemiji je zdaj naslednji: precepljenost je slaba, necepljeni pa se testirajo s premalo zanesljivimi hitrimi testi.

Sami ste dali odgovor, zakaj tudi ne obvladujemo epidemije. Možna pot iz tega začaranega kroga je le ena: da kompetentna stroka dobi besedo. Le ta bo znala spoštovati ljudi. Vsepovsod so se nastavili upogljivi ljudje. Razumljivo je, da se nekateri ljudje bojijo cepiv, zato je do njih treba pristopiti na drugačen način. Ivan Eržen si je med prvim valom prizadeval, da bi strokovnjaki na tretjem programu RTV več ur dnevno odgovarjali na vprašanja ljudi, jih osveščali o virusu in blažili njihove stiske in strahove.

Danes, po letu dni in pol, je vse zamujeno. Ljudje so prepričani, da jim vlada laže. Obremenjuje se jih z delanjem panike pred različicami virusa. Lepo vas prosim, to je naloga laboratorijev, ki morajo gledati, katere različice bakterije in virusov prevladujejo. To počnejo zato, da vidimo, ali cepivo, ki ga imamo, ustreza naši epidemiološki situaciji. Ljudem je treba dati mir in jih hkrati izobraževati kako se izogniti virusu v vsakdanjem življenju.