Posledično imajo na svojem oddelku tudi kar nekaj več hospitalizacij. Izpostavlja, da je prav med seniorji, če imamo v mislih starostne strukture, največja pojavnost samomorilnosti. Statistike namreč kažejo, da si življenje najpogosteje vzamejo starejši od 75 let. Predvsem so ogroženi moški na vzhodu države. 

Ste vodja gerontopsihiatričnega oddelka Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Kakšne težave imajo starejši, ki so hospitalizirani pri vas?

Na Enoti za gerontopsihiatrijo (EGP) obravnavamo starostnike z demenco, tiste s prvo duševno motnjo v starosti ter bolnike z že poznanimi duševnimi motnjami, starejše od 65 let. Obravnava na naši enoti je namenjena diagnostiki, zdravljenju, socialni obravnavi in rehabilitaciji. Bolnike glede na potrebe, sposobnosti in želje vključujemo v različne terapevtske in rehabilitacijske dejavnosti. Slovenci sicer k nam pretežno prihajajo zaradi psihičnih in vedenjskih težav, ki se pojavijo ob demenci, zaradi depresivnih in tesnobnih stanj, resnejših kroničnih duševnih motenj in vseh ostalih duševnih motenj in stisk, ki se pojavljajo v tretjem življenjskem obdobju. Naj omenim, da je v zadnjih dveh letih obravnavo pacientov zelo zaznamovala pandemija. Naše delo je bilo namreč treba prilagoditi razmeram, marsikatera dodatna dejavnost je bila, in je še vedno, okrnjena. V splošnem pa v zadnjem letu beležimo povečano število sprejemov bolnikov z demenco, ki je bolj napredovale stopnje z več pridruženimi psihičnimi in vedenjskimi spremembami, pa tudi telesnimi težavami.

Kako velik je vaš oddelek, koliko postelj imate in ali so vse zasedene? Imate dovolj prostora za zdravljenje vseh starejših, ki potrebujejo obravnavo na vašem oddelku, ali se soočate s prostorsko stisko?

Na EGP deluje pet bolnišničnih in en dnevni oddelek ter gerontopsihiatrična ambulanta, skupno 90 postelj. Oddelki so prostorsko in z dejavnostmi prilagojeni specifičnim potrebam bolnikov. Paciente glede na potrebe, sposobnosti in želje vključujemo v različne terapevtske in rehabilitacijske dejavnosti. Vsako leto v bolnišnico sprejmemo od 900 do 1000 ljudi. Postelje imamo ves čas zasedene. Že pred pandemijo se je izkazalo, da bi potrebovali povečanje kapacitet, ker so potrebe po obravnavi duševnega zdravja starostnikov izjemno visoke. Med pandemijo le še naraščajo, imamo pa trenutno na voljo manjše število postelj, ker se podobno kot trenutno druge bolnišnice soočamo s pomanjkanjem kadra, zlasti negovalnega, potrebe po kadrovski zasedbi ob pandemiji pa so še večje kot prej.

Ali ima še kakšna bolnišnica v Sloveniji oddelek, namenjen samo starejšim s psihičnimi težavami?

Oddelek oziroma enota za gerontopsihiatrijo v okviru univerzitetne psihiatrične klinike je s petimi oddelki največja, deluje pa tudi v UKC Maribor psihogeriatrični oddelek in podobno v psihiatričnih bolnišnicah Idrija, Ormož in Begunje.

Kaj bi morali Slovenci vedeti o psihološkem zdravju starejših, svojih staršev, babic in dedkov? Kaj se dogaja seniorjem?

O psihičnih stiskah starejših se (pre)malo govori. Vsekakor je pomembno, da smo pozorni na njihovo psihično počutje. Starostniki so bolj ranljivi tako za telesne kot psihične bolezni. Pomembno je, da smo pozorni na spremembe razpoloženja. Depresivnost se lahko pri starostnikih kaže bistveno manj očitno kot pri mlajših. Apatija, brezvoljnost, umik in družbena izolacija, upad apetita in pomanjkljiva skrb zase so simptomi, ki nas morajo skrbeti, ker lahko pripeljejo tudi do življenjsko ogrožujočih stanj. Tu so seveda še druga stanja, ki se pri starostnikih pogosteje pojavljajo; najpogostejše so poleg depresije motnje spomina v sklopu demence, anksioznost, neredka pa so tudi psihotična stanja, delirij ...

Polona Rus Prelog
Sašo Švigelj
Sogovornica ugotavlja, da se starejši manj pogosto kot mlajši odpravijo po pomoč, ko se soočajo s psihičnimi težavami.

Kako je epidemija vplivala na mentalno zdravje Slovence v jeseni življenja?

Trenutna epidemija jim je povzročila nemalo stisk. Raziskave po svetu so sprva pokazale, da so bili med pandemijo v največji stiski mladi. Podobno so izkazale tudi raziskave, opravljene v Sloveniji. Ni čudno, da so se potem pojavili sklepi, da so starejši v splošnem bolj odporni na spremembe in da je pri upokojenih prišlo do manjših sprememb življenjskega stila kot pri mlajši populaciji. Vendar pa zadnje raziskave kažejo, da ni povsem tako. V populaciji starejših in zelo starih so se namreč dogajala poslabšanja, ki jih raziskave, ki so potekale večinoma v spletni obliki, niso zajele. Mnogim starostnikom tovrstna tehnologija namreč ni tako blizu. Če povem konkretno: pri starejših osebah z demenco so svojci ali negovalci poročali o več psihičnih in vedenjskih spremembah med pandemijo, o kognitivnem upadu, pri mnogih je prišlo do poslabšanja demence. Bolj ranljivi so bili tudi bolniki, ki so se v preteklosti zdravili zaradi depresije. Če vam ponudim bolj zgoščen odgovor, bi rekla tako: kaj velja za slovenske seniorje, lahko govorimo le na podlagi izsledkov iz kliničnih izkušenj, ker smo v raziskave, ki so večinoma potekale v spletni obliki, žal zajeli manj starejših. Na podlagi kliničnih izkušenj lahko povem, da v svoji bolnišnici v zadnjem času beležimo naraščanje števila hospitalizacij. Morda tudi zato, ker je bilo prehodno sprejemov manj, zlasti v času prvega vala okužb smo tehtali korist in tveganje vsake hospitalizacije, pa tudi, kar je zelo pomembno izpostaviti, da so iz strahu pred okužbami mnogi ostajali doma, tudi ko bi bilo njihovo zdravljenje upravičeno.

Kaj najbolj obremenjuje starejše Slovence? Katere so njihove največje težave, ki jih porivajo v psihične stiske?

Najbolj skrb vzbujajoč podatek v Sloveniji je zagotovo visok samomorilni količnik v starosti. Eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za samomor pa je depresija, zato je poznost in njena prepoznava izjemno pomembna. Epidemioloških podatkov o prevalenci depresivnih motenj med starejšimi osebami v Sloveniji žal nimamo, podatki pa kažejo, da od 52 do 71 odstotkov starostnikov z depresijo v tem obdobju zboli prvič v življenju. V splošnem pa je odstotek starejših, ki dosegajo kriterije za veliko depresivno motnjo, precej višji med stanovalci različnih institucionalnih oblik bivanja, kot so domovi za starejše. Zaradi depresije trpi tudi do 30 odstotkov oskrbovancev domov. Depresija je pogosta med hospitaliziranimi starostniki in tistimi z več pridruženih bolezni, zelo pomemben dejavnik pa je tudi osamljenost.  V zadnjem letu je psihično počutje Slovencev v veliki meri zaznamovala pandemija covida-19. Poglavitni razlogi za stiske starostnikov v tem času so bili zlasti v prvem valu ob izbruhu okužb ukrepi distanciranja in posledična izolacija, strah pred okužbo, osamljenost, izguba bližnjih. Pri starostnikih z demenco je vse to spremljalo še ovirano razumevanje. Zmanjšana ali odpovedana podpora in storitve, motnje v rutini in pomanjkanje kognitivne stimulacije (treninga možganov) so povzročili večjo tesnobo, razburjenost, stres in depresijo. Zlasti pri nekaterih osebah z demenco je to povzročilo pospešeno upadanje kognitivnih sposobnosti.

Nedavno sem v novinarski raziskavi samomorilnosti v naši državi naletela na nekaj, kar me je presenetilo, in tudi vi ste že prej to omenili, in sicer da največ samomorov naredijo Slovenci v starosti od 70 let naprej. Ali to drži?

Res je, podatek drži. Kljub temu, da podatki za leto 2019 kažejo, da je število samomorov v Slovenji pod dolgoletnim povprečjem in trend smrti zaradi samomora upada, pa to ne velja za starostne skupine nad 65 let. Zlasti je stanje skrb vzbujajoče pri moških, saj podatki kažejo, da moški v najvišjih starostnih skupinah pet- ali večkrat pogosteje umirajo zaradi samomora. Tveganje je najvišje v višjih starostnih skupinah pri starejših od 75 oziroma 80 let, kar je izjemno skrb vzbujajoče. Izjemno pomembno je osveščanje, da izboljšamo prepoznavo ljudi v stiski, da pridejo prej po pomoč. Depresijo, ki je najpogostejši dejavnik tveganja za samomorilnost, lahko tudi v starosti učinkovito zdravimo.

Kaj se jim dogaja, da si želijo vzeti življenje?

Poleg depresije so pomembnejši dejavniki tveganja za samomor osamljenost oziroma ovdovelost, stresni dogodki, težje telesne bolezni, pa tudi zloraba in odvisnost od alkohola in drugih substanc ter druge duševne težave. Predvsem bi rada opozorila, da depresija v starosti lahko kaže drugačno klinično sliko kot v mlajših življenjskih obdobjih in jo tudi hitreje spregledamo. Starostniki lahko kažejo manj žalosti, pogostejše so apatija, pritožbe glede različnih telesnih težav, prisotno je pomanjkanje motivacije, pojavljajo se problemi s spominom. Depresija se pri njih prepleta z mnogimi telesnimi boleznimi. Zelo pogosto jo spremlja demenca, kar lahko še dodatno prizadene že tako okrnjene sposobnosti bolnikov in je lahko tudi dejavnik tveganja za demenco. Neredko se depresija pojavi kot prodrom demence in drugih nevrodegenerativnih bolezni.

Koliko starejših na leto naredi samomor?

Podatkov glede števila samomorov pri starejših za zadnje leto nimam, a podobno kot drugod po svetu tudi v Sloveniji samomorilni količnik narašča s starostjo in je najvišji v višjih starostnih skupinah. V najvišjih starostnih skupinah (nad 76 ali 80 let) beležimo tudi še višje razmerje med spoloma, saj moški v najvišjih starostnih skupinah pet- ali večkrat pogosteje umirajo zaradi samomora kot ženske. Regije na vzhodu Slovenije so bolj ogrožene kot zahodne.

Kako je mogoče, da se v naši državi tako zelo malo govori o samomorilnosti med starejšimi, ki je glede na podatke zelo skrb vzbujajoča?

Res je, o stiskah starejših se ne govori dovolj. Starejši so v družbi marsikdaj zapostavljeni in kljub temu, da se tudi o starizmu v našem prostoru v zadnjem času nekoliko več govori, bi lahko še veliko naredili na tem področju. Vendarle v Sloveniji potekajo tudi preventivne aktivnosti za preprečevanje samomora in prepoznavo depresije.

Ali se starejši človek, če ima težave z mentalnim zdravjem, sploh odpravi po pomoč? Obišče psihologa, psihiatra, psihoterapevta?

Starejši se gotovo manj pogosto kot mlajši odpravijo po pomoč. Mnogi že iz praktičnih razlogov, ker so odvisni od pomoči drugih in ker se težje znajdejo. Toliko bolj, če imajo kognitivne težave, kot je demenca, tudi blažje stopnje. Vedeti moramo tudi, da je stigma duševnih težav v slovenskem prostoru še vedno izjemno visoka. Ljudje iz sramu in lastnih predsodkov včasih do pomoči pridejo pozno, kar ima lahko izjemne posledice. Zato je pomembno, da o duševnem zdravju govorimo. Vsekakor ne podcenjujmo psihičnih stisk v starosti.