Cene elektrike, plina in goriva nezadržno rastejo in situacija je tako resna, da je Evropska komisija v sredo objavila nabor ukrepov, s katerimi lahko države pomagajo vsem tistim, ki jih bo podražitev energentov prizadela. Pomoč naj bi bila torej usmerjena k najranljivejšim, za to pa naj bi se porabila sredstva v okviru sheme za trgovanje z izpusti ETS, kjer se je letos nabralo že 10,8 milijarde evrov več denarja glede na enako obdobje lani. Med konkretnimi možnostmi Evropska komisija navaja vavčerje ali delno plačilo računa, začasen zamik plačila računa, ciljno zmanjšanje davčne stopnje in varovala proti izključitvi iz omrežja, za podjetja pa državne pomoči.

Hrvati zamrznili cene goriv

Konkretne ukrepe za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu je že napovedalo ali pa celo že uvedlo 20 držav članic EU. Najbolj je pri nas odmevala odločitev, ki so jo včeraj sprejeli na Hrvaškem, kjer so za 30 dni zamrznili cene goriv. Njihov minister za gospodarstvo Tomislav Ćorić je ob tem izrazil prepričanje, da bo v naslednjih 30 dneh prišlo do stabilizacije cen goriva na trgu.

Pa pri nas?

Pozivi k ukrepom prihajajo predvsem iz gospodarstva. »Gospodarstvo je razočarano nad prepočasnimi odzivi slovenskih in evropskih odločevalcev ter odsotnostjo pravočasnih rešitev, ki bi naslovile izjemno naraščanje cen energentov,« je kritičen generalni direktor gospodarske zbornice (GZS) Aleš Cantarutti. Odnos do resnosti situacije v gospodarstvu je podcenjujoč, saj odločevalci v Bruslju očitno ne razumejo resnosti situacije, v kateri je v prvi vrsti energetsko intenzivna industrija, nadalje pa tudi vsa ostala industrija. Že prejšnji teden je GZS predsedniku vlade in pristojnim ministrom poslala poziv k ukrepanju z obrazložitvijo posledic hitrega in visokega dviga cen energentov na gospodarstvo, z naborom predlogov kratkoročnih, sistemskih in dolgoročnih ukrepov, ki bi jih morala država nemudoma izvesti. A odziva še ni.

Število prejemnikov izredne denarne pomoči z leti narašča. Leta 2012 jih je bilo 3436, letos do marca že 6361. 

Na ministrstvu za socialo nič novega

Povprašali smo, ali morda vsaj na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravljajo kakšne ukrepe, ki bi pomagali najrevnejšemu sloju prebivalstva, ki lahko le s strahom zre v prihajajoče mrzle zimske mesece. Odgovorili so nam, da glede na to, da se z izredno denarno socialno pomočjo lahko krijejo tudi stroški, vezani na ogrevanje (na posameznika v višini 804, 36 evra na leto, za štiričlansko družino 2212 evrov na leto), menijo, da je v veljavni ureditvi že ustrezno zagotovljena pomoč.

Izredna denarna socialna pomoč

V sistemu socialnega varstva imamo namreč urejeno pravico do izredne denarne socialne pomoči, ki se dodeli za kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Namenjena je tudi v primeru, če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti.

Koliko denarja je na voljo

Posameznik oziroma družina sta v posameznem koledarskem letu upravičena do največ 402,18 evra na mesec za samsko, delovno neaktivno osebo (cenzus za samsko osebo) ali največ 1106,00 evra za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve). V celotnem letu pa lahko posamezna oseba prejme največ 2010,90 evra (petkratnik cenzusa) ali največ 5530,00 (družina). Ob tem se lahko denar kot dvakratnik cenzusa (804 evre za posameznika, 2212 za družino) dodeli za poračun elektrike, ogrevanje (nakup drv), nakup pralnega stroja, štedilnika in podobno, preostali trikratnik cenzusa pa le za namen potresa, poplave, ujme, drugih naravnih nesreč in višje sile.

Za večino pa nič

Kljub temu, da torej imamo ukrep, ki lahko pomaga tistim, ki bi se zaradi zvišanja cen znašli v težavah, pa vlada očitno ne misli sprejemati sistemskih ukrepov, ki bi pomirili širšo javnost in preprečili znižanje življenjskega standarda večine državljanov. Kot kaže, ne moremo računati na uporabo Zakona o kontroli cen ali znižanje davkov in trošarin.