Hrup in prašenje

FOTO: Ko je novi sosed sredi »neokrnjene narave« znova delujoči kamnolom

Estera Korošec, Štajerski tednik
15. 10. 2021, 17.10
Deli članek:

Prevozi težkih tovornjakov, hrup, miniranje, prašenje in vibracije so za peščico občanov Majšperka vse bolj moteči. V začetku letošnjega leta je namreč nekaj kilometrov iz centra Majšperka znova zaživel zapuščeni kamnolom Vundušek.

Estera Korošec
V zapuščenem kamnolomu Vundušek površine 1,44 hektarja se znova izkopava kamen.

Po besedah enega izmed občanov, ki živi dober kilometer od kamnoloma, se mimo njegove hiše dnevno vozijo številni težki kamioni: »V času izkopavanja kamna je hrup neznosen, vse se trese. Poleg tega imamo vse zaprašeno zaradi številnih tovornjakov, ki se vsakodnevno vozijo mimo naše hiše. Prav tako je žalostno, da nismo bili o ničemer obveščeni in nihče nas ni vprašal, ali se sploh strinjamo s ponovnim izkopavanjem kamna, kljub tem da smo prvi sosedje. Med drugim opažamo, da se je začel naš gozd, ki je le lučaj od kamnoloma, sušiti. Ta dejavnost škoduje zdravju vseh, ki tu živimo.«

Estera Korošec
Drobljenje in sejanje se bo kmalu iz reciklažnega centra prestavilo na območje kamnoloma.

Po besedah majšperške županje Darinke Fakin so prejeli številne pobude, da bi v kraju znova obudili tako imenovan vunduški kamen, ki je posebnost teh krajev. V preteklosti je bilo v teh krajih kar nekaj znanih kamnosekov, ki so za svoje umetnine uporabljali »vundušek«. »Mi si želimo, da bi se ta kamen znova znašel v različnih izdelkih,« je dodala Fakinova. 

Na vse te naštete navedbe že dlje časa opozarja Ervin Mauc iz Majšperka. »Na Jelovicah (nad kamnolomom) imam hišo in večji vrt, kjer preživim kar nekaj časa. Odkar se znova izkopava kamen, je v teh krajih neznosen ropot. Večino dneva slišiš stroje in zelo moteče razbijanje kamninskih gmot. Verjetno vse to nekaterih občanov ne moti, ali pa tega pač nočejo povedati na glas,« je povedal Mauc in dodal, da večina ljudi ni vedela, da bo v občini znova začel delovati kamnolom. Po njegovem mnenju bi jih lahko majšperška občina o teh namerah pravočasno obvestila, ko bi lahko še kaj spremenili. Postopki glede pridobitve koncesije za izkopavanje kamna na tem območju so namreč končani.

Vzpostavitvi kamnoloma ni nasprotoval nihče

Ponovna vzpostavitev kamnoloma je bila sicer načrtovana že z občinskim prostorskim načrtom občine Majšperk, ki je območje posega določil kot območje mineralnih surovin in nato še podrobneje z občinskim podrobnih prostorskim načrtom. Kot je poudarila Darinka Fakin, županja občine Majšperk, je bil postopek v celoti izpeljan javno in transparentno. Podrobneje je bil projekt predstavljen tudi v okviru javne razgrnitve. Po mnenju Fakinove bi lahko tisti, ki kamnolomu nasprotujejo, pravočasno podali svoje pripombe, vendar niso prejeli niti ene. »Vedno pač koga kakšna izmed dejavnosti moti in dejstvo je, da ima vsaka stvar tako pozitivno kot negativno stran. Če se hoče kraj razvijati, pa moramo sprejeti obe,« je še dodala županja Fakinova.

Žolger bo lahko kamen izkopaval naslednjih 45 let

Rudarska pravica za izkopavanje naravnega kamna – peščenjaka je bila za obdobje 45 let podeljena gradbenemu podjetju Jožef Žolger, s. p., iz Majšperka. Kot je pojasnil Žolger, so aktivnosti začeli že pred 25 leti, ko so kupili zemljišče, na katerem je zapuščeni kamnolom. Da so pridobili vsa potrebna dovoljenja, pa je trajalo več kot 10 let.

V tem letu so začeli kamen intenzivneje izkopavati, vendar ob tem Žolger izpostavlja, da to nikakor ni vse dni v tednu. »Mi se trudimo, da bi bili čim manj moteči za lokalno okolje, v katerem delujemo. Seveda pa razumem, da je naša dejavnost moteča, vendar poskušamo biti uvidevni do vseh krajanov,« je povedal Žolger in zavrnil vse očitke glede izkopavanj na črno, pa tudi škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi.

Take so tudi ugotovitve Agencije RS za okolje in prostor, ki je vodila predhodni postopek za odprtje kamnoloma. V sklepu so zapisali, da izkopavanje kamna ne bo negativno vplivalo na varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanja narave.

Stanovalci bloka morajo prenašati hrup in prašenje

Zanimivo je, da je Agencija RS za okolje in prostor izdala pozitiven sklep za ponovno vzpostavitev kamnoloma, kljub temu da leži na območju Nature 2000. Od pristojnih institucij še nismo prejeli odgovora, kako je to sploh mogoče. Lastnik kamnoloma mora sicer pri svojem delu upoštevati smernice Zavoda RS za varstvo narave. 

Se je pa zdaj v kraju pojavila še ena težava: na območju bivše industrijske cone na Bregu, kjer ima Žolger reciklažni center, je vse bolj moteč hrup in prašenje. Material iz kamnoloma se namreč vozi v omenjeno deponijo, kjer se izvaja drobljenje kamna in sejanje peska. Le nekaj metrov stran je stanovanjski blok, mimo katerega se vsak dan vozi nešteto težkih kamionov, s katerih se seveda strahotno kadi. Nekateri tamkajšnji stanovalci so že čisto obupani, saj je pesek povsod, večino časa imajo zaprta okna, zaradi hrupa pa se pred blokom ne morejo več normalno pogovarjati. Vse bolj nevarna je tudi cesta, ki jo uporabljajo najmlajši. Dejstva, kako se posredno uničuje lokalna cestna infrastruktura, pa najverjetneje niti ni treba posebej izpostavljati.

Prašenje nima negativnih vplivov na zdravje ljudi?

Kot je ob obisku reciklažnega centra ugotovil okoljski inšpektor, je Žolger v začetku poletja na tej lokaciji začel drobiti kamenje, za kar ni potrebno okoljevarstveno dovoljenje glede emisij v zraku. Morajo pa biti izvedene prve meritve emisij snovi v zrak in prve meritve hrupa v okolje, kar so po opozorilu inšpektorja že opravili. Iz poročila o izvedenih meritvah je razvidno, da so bile v času meritev emisijske koncentracije skupnega prahu skladne z normativi. Je pa okoljski inšpektor ugotovil številne druge kršitve, ki jih nameravajo odpraviti v čim krajšem možnem času. Ob tem je Žolger izpostavil, da bodo v roku dveh mesecev tako enoto za sejanje kot drobljenje preselili v kamnolom, kjer bosta najmanj moteči za krajane. Do takrat pa se bo na Bregu še nekaj časa prašilo.

Okoljski inšpektor ugotovil številne nepravilnosti

Kot so sporočili z Inšpektorata za okolje in prostor, mora podjetje Jožef Žolger, s. p., do konca letošnjega leta opraviti prve meritve hrupa na območju kamnoloma Vundušek. V času inšpekcijskega nadzora jih namreč še niso opravili.

Okoljski inšpektor je ob obisku reciklažnega centra na Bregu med drugim ugotovil, da za predelavo ali odstranjevanje odpadkov nimajo okoljevarstvenega dovoljenja. Prav tako podjetje Žolger ni vpisano v evidenco predelovalcev gradbenih odpadkov, niti nima na voljo dovoljenj za skladiščenje odpadkov.

Estera Korošec
Nekatere stanovalce na Bregu motita hrup in prašenje.

Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je inšpektor za okolje podjetju prepovedal predelavo gradbenih odpadkov do pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja. Med drugim morajo iz reciklažnega centra odstraniti vse odpadke.

Estera Korošec
V širši okolici je osem podobnih opuščenih kamnolomov s spremembami morfologije tal.