Potrebni bodo dodatni napori

Beovićeva o tem, kdaj konkretno bodo na vrsto prišli mlajši

S.R./STA
6. 5. 2021, 18.52
Posodobljeno: 6. 5. 2021, 18.59
Deli članek:

Bojana Beović meni, da bi lahko rumeno fazo dosegli nekje do 20. maja, "če se ne bomo preveč sprostili." Cepljenje bo sicer še naprej potekalo po prioritetnih skupinah.

Bobo
Prijava na cepljenje proti covidu-19 je zdaj mogoča prek centralnega portala na naslovu zvem.ezdrav.si.

Spomnimo, predsednik vlade Janez Janša je danes na Twitterju napovedal, da bo od ponedeljka steklo cepljenje mlajših od 50 let. A je vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović pojasnila, da bodo še vedno prioritetno cepili starejše in ranljive skupine, možno pa bo tudi cepljenje mlajših. Kot je dejala v današnji izjavi za medije, podrobnosti Janševe izjave ne pozna, a po njenih besedah ne gre za spremenjeno strategijo cepljenja. Tako prioriteta še vedno ostaja cepljenje starejših in bolj ranljivih. "Vsi starejši od 50 let morajo res terjati cepivo od cepilnih centrov in svojih zdravnikov," je poudarila.

Glede na izkušnje s cepljenjem v zadnjih tednih pa bodo po njenem mnenju potrebni dodatni napori, da bodo te ranljive skupine posebej vabljene na cepljenje in bodo imele na dnevni ravni prednost pred mlajšimi, ki bodo prijavljeni na cepljenje. To bo, kot je Beovićeva seznanjena, omogočala nova aplikacija, ki jo je danes predstavil minister za zdravje Janez Poklukar.

Kdaj konkretno?

Pojasnila je, kdaj konkretno lahko mlajši pričakujejo vabilo na cepljenje. Na vrsti bodo, če tisti dan ne bo pacientov iz ranljivih skupin, pri čemer meni, da bo treba še vedno vabiti na cepljenje po prioritetah. "Če se bo zgodilo, da bo ta, ki bi bil naslednji na vrsti, star 40 let, bo lahko cepljen," je pojasnila. Doslej je bila namreč težava v tem, da je inšpekcija dovoljevala samo cepljenje prioritetnih skupin in so cepiva ostajala neporabljena.

Na vprašanje, kdaj pričakuje precepljenost prebivalstva, je Beovićeva odgovorila, da bi bilo to glede na obljubljene dobave cepiv mogoče v dveh mesecih, če prištejemo še prebolevnike, ki še ne bodo cepljeni. Glede prebolevnikov sicer meni, da pri njih zadošča en odmerek cepiva, in sicer do osmega meseca po začetku bolezni. Po osmih mesecih pa sta potrebna dva odmerka cepiva, pri čemer Beovićeva ocenjuje, da se tudi to lahko spremeni, če bi prišli do spoznanja, da je zaščita po preboleli bolezni daljša.

Kako je s tretjim odmerkom?

O morebitni potrebi po tretjem odmerku cepiva Beovičeva pravi, da bi bil ta morda potreben po letu dni od prvega odmerka cepiva. V Veliki Britaniji tako napovedujejo, da bodo jeseni s tretjim odmerkom cepili starejše od 50 let.

Spregovorila je tudi o vprašanju, ali cepljeni lahko širijo virus. To vprašanje po njenih besedah še ni rešeno, po dosedanjih podatkih zaščito pa pred tem, da bi se virus sploh pojavil na površini sluznice zgornjih dihal, bolje nudijo mRNK cepiva. Vektorska cepiva pa so, kot kaže, uspešnejša za preprečevanje okužb spodnjih dihal. A Beovićeva ob tem glede na podatke po svetu ocenjuje, da širjenje virusa med cepljeno populacijo ni videti tako velik problem.

Glede aktualnega stanja epidemije pa pravi, da trenutno zelo upada število hospitaliziranih in tudi pozitivnih testov je bilo danes nekoliko manj. V Sloveniji so sicer v sredo ob opravljenih 4228 testih PCR potrdili 774 okužb z novim koronavirusom, je sporočila vlada. Delež pozitivnih testov je znašal 18,3 odstotka. V bolnišnicah zdravijo 551 covidnih bolnikov, od tega na oddelkih za intenzivno terapijo 139. V sredo so v bolnišnicah umrli trije covidni bolniki.

Rumeno fazo bi tako po oceni Beovićeve lahko dosegli nekje do 20. maja, "če se ne bomo preveč sprostili". V strokovni skupini si po njenih besedah želijo, da bi tudi v rumeni fazi druženja in dejavnosti pogojevali s cepljenjem, prebolelostjo ali testiranjem.