S slovenskega ministrstva za zunanje zadeve so sporočili, da je edini non paper, h kateremu je pristopila Slovenija glede Zahodnega Balkana, hrvaški non paper s konca lanskega leta.

Predsedništvo Bosne in Hercegovine je na pobudo Željka Komšića, hrvaškega predstavnika »trojke«, pozvalo na pogovor slovensko veleposlanico v Sarajevu Zorico Bukinac, poroča Klix.ba. Zanima jih, kaj je z neuradno informacijo, da je slovenski predsednik vlade Janez Janša v Bruselj poslal neuradni dokument, tako imenovani "non-paper," v katerem naj bi bilo omenjeno tudi razkosanje BiH. O dokumentu, ki naj bi bil letos konec februarja ali v začetku marca osebno izročen predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu, ta pa naj bi nanj odgovoril zgolj s potrditvijo prejema, je poročal portal politicki.ba.

V času slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki se začne julija, naj bi se reševalo vprašanje »dokončnega razpada Jugoslavije«. Med drugim naj bi se v BIH odcepila Republika Srbska, prilagodile pa naj bi se tudi meje Črne gore, Severne Makedonije in Albanije. Portal politicki.ba, ki se opira na navedbe neimenovanega bruseljskega uradnika, na drugi strani poroča, da se v "birokratskih krogih" govori o ponovni oživitvi ideje o trgovini z ozemlji, česar naj ne bi podpiral samo Janša, temveč "seveda tudi madžarski premier Viktor Orban, večina evropskih ekstremnih desničarjev, oblasti na Hrvaškem, Poljskem ..., ideji pa naj bi bili vse bližje tudi Avstrija (znova) in Francija."

Veleposlanica je sicer poudarila, da se slovenska politike do BiH ni spremenila in da Slovenije še naprej podpira pot BiH proti EU.

Janša se je zaenkrat odzval na Twitterju in odvrnil, da se je Michelom nazadnje srečal srečal lani, tako mu ni mogel »karkoli fizično predati« februarja ali marca letos, »kot piše obskurni splet«. Slovenija sicer, tako Janša, resno išče rešitve za razvoj regije in perspektivo držav Zahodnega Balkana znotraj EU.

Pahor omenil določene kroge

Komšić je danes tudi potrdil, da ga je predsednik Slovenije Borut Pahor ob zadnjem obisku v začetku marca vprašal, če se lahko v »BiH mirno razidejo«. Komšić in bošnjaški predstavnik predsedništva BiH Šefik Džaferović sta odgovorila, da to ni možno, Milorad Dodik pa je kot predsednik Republike Srbske naklonjen ideji razhoda.

Džaferović je podrobneje opisal pogovor. Po njegovem spominu je Pahor dejal, da v EU obstajajo »določeni krogi«, ki menijo, da je potrebno najprej zaključiti proces razpada Jugoslavije, šele nato pa bi se lahko države Zahodnega Balkana sprejelo v EU. Džaferović je odvrnil, da je proces že zaključen in da tisti, ki zagovarjajo idejo o »dokončnem razpadu«, vodijo BiH in regijo v novo vojno. Pahor naj bi se z njegovo razlago strinjal.

Fajonova: Tako neodgovorno ravnanje lahko povzroči novo vojno na Balkanu

Na družbenem omrežju Twitter se je na domnevni dokument, dokumentu, v katerem Janša orisal vizijo »dokončnega razpada Jugoslavije«, odzvala tudi predsednica SD Tanja Fajon. Zapisala je: "Tudi mene so te dni zasuli klici in številna zaskrbljena sporočila iz BiH, ki opozarjajo, da skuša PV Janša s predlogom o mirnem razpadu BiH dokončati načrt Milošević-Tudžman o oblikovanju velike Srbije in Hrvaške. Tako neodgovorno ravnanje lahko povzroči novo vojno na Balkanu!"

Na poročanje sta se odzvala tudi Irena Joveva in Klemen Grošelj (Renew Europe/LMŠ). Slednji je na twitterju zapisal: "Kaj v diplomatskih krogih do regije zagovarja aktualna vlada ne vem. Je pa res, da se v teh krogih že nekaj časa govori o spremembi slovenske politike do regije. Potrebno pa je poudariti, da spreminjanje meja med državami ali znotraj držav regije, vodi v prelivanje krvi." V skupni izjavi, ki so jo poslali iz pisarne Joveve, sta po poročanju STA še opozorila, da bi morala Slovenija v sklopu predsedovanja Svetu EU "zagovarjati v prvi vrsti nadaljnji proces integracije držav Zahodnega Balkana v EU in pri tem igrati vlogo iskrenega posrednika, ne pa navijati za konkretne, partikularne rešitve, škodljive za regijo in samo Slovenijo."

Izpostavila sta še, da so "kakršnekoli ideje o preoblikovanju meja po etnični pripadnosti nesprejemljive, neupravičene in škodljive tudi za Slovenijo ter njene vitalne interese v regiji in v Evropi. Mir in stabilnost Zahodnega Balkana sta namreč strateškega pomena za Slovenijo, tako varnostno kot tudi gospodarsko."