kritično bolni

Nove različice so nevarnejše, na intenzivni negi vedno več mlajših bolnikov

B.K.
12. 4. 2021, 12.08
Posodobljeno: 12. 4. 2021, 12.32
Deli članek:

Če so v drugem valu postelje na oddelkeih intenzivne nege zasedali predvsem starostniki, je v tretjem valu slika popolnoma drugačna.

STA
Fotografija je simbolična.

Na največjem intenzivnem oddelku v državi, v DTS hali Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana leži večina bolnikov, ki so zboleli za covidom-19 in potrebujejo intenzivno nego. Zdravniki, ki na tem oddelku zdravijo bolnike so opazili nekaj ključnih razlik med tremi vali epidemije. Danes je o tem spregovoril specialist infektologije in intenzivne medicine Tomaž Vovko.

Prvi val je bil netipičen. Obvladali smo ga namreč tako dobro, da so bile številke obolelih zelo majhne. Delo zdravnikov in sester je bilo sicer napornejše, saj so se še vedno učili o tej novi bolezni, a je bila obremenitev s pacienti mnogo manjša. V drugem valu je število bolnikov, ki so potrebovali bolnišnično ali celo intenzivno zdravljenje močno poskočilo. V tretjem valu je stanje podobno temu iz drugega, saj se število bolnikov na intenzivi še vedno povečuje, zdravstveni delavci pa morajo nenehno prilagajati prostor in število postelj.

Bolniki s covidom-19 so lahko »izjemno kritično bolni,« je poudaril Vovko. Njihova pljuča so lahko v zelo slabem stanju, vsak bolnik, ki leži na intenzivi pa predstavlja veliko borbo od začetka do konca. Na intenzivni negi ležijo bolniki naj manj osem dni, lahko pa tudi več mesecev. V slabem stanju so lahko tudi mlajši bolniki, tako je denimo pred kratkim za covidom umrl 42-letni bolnik, ki ni imel drugih pridruženih bolezni. Ob rehabilitaciji pa se prebolevniki soočajo z dolgotrajnimi posledicami, zaradi katerih mnogokrat ne morejo niti hoditi, za rehabilitacijo potrebujejo pa veliko pomoči, volje in energije, je poudaril Vovko.

Dobra novica pa je, da od začetka cepljenja dalje opažajo bistvene spremembe v starostni strukturi hospitaliziranih. Manj je tistih hospitaliziranih, ki so stari nad 80 let, povprečna starost na intenzivnih oddelkih pa je zdaj 65 let.

Zdravniki so sicer mnenja, da je angleška različica virusa sars-cov-2 nevarnejša od standardne. V tretjem valu namreč bistveno večkrat za hudo obliko bolezni zbolijo mlajši ljudje, starostne meje se premikajo navzdol, takšnih primerov pa je vedno več.

Vovko je ob tem prebivalce opozoril, naj se držijo ukrepov in pazijo na svoje zdravje, saj da o covidu-19 veliko stvari še vedno ne vemo. Prebolevniki opisujejo številne dolgoročne posledice, bolezen pa je še vedno precej nepredvidljiva. Bistveno varneje je torej, da bolezen preprečimo kot pa da jo prebolimo, je še opozoril dr. Vovko.