Štefelin je izpostavil potrebo po izobraževanju tako pridelovalcev kot gostincev. "Prepričati jih moramo, da se, ko bomo ponovno zagnali panogo, vsi obrnili v lokalno in zeleno," je menil.
Uroš Štefelin iz Vile Podvin je v spletnem pogovoru kot težavo v času covida-19 pa izpostavil negotovost. Spomnil je, da je situacija med gostinci po Sloveniji zelo različna. Nekateri so poleti, ko so bili lokali odprti, delali dobro in tako sedaj lažje prenašajo ponovno zaprtje. Drugod turistov tudi poleti ni bilo. "Zelo nas skrbi za naprej," je dejal in izpostavil primere gostincev, ki so lokale že zaprli ali pa o tem razmišljajo.
V zvezi z nabavo lokalnih sestavin težavo trenutno predstavlja negotovost. "V teh časih je zelo težko načrtovati," je dejal kuharski mojster. Običajno so v tem času namreč kuharski mojstri že opravili sestanke s kmeti in ugotavljali, kdo bo kaj sadil in kakšne količine določene sestavine lahko pričakujejo. Sedaj pa je zaradi covida-19 vse v zraku. A ohranjanje verig med dobavitelji in gostinci je po oceni Štefelina ključno: "Gostinci moramo biti tisti, ki verige ne pretrgamo."
Jani Frank iz turistične kmetije Pri Andrejevih je pritrdil Štefelinu, da je načrtovanje trenutno velik problem. "Ne vemo, koliko posejati, koliko pridelati, da ne bomo imeli viškov," je dejal. To je že bila težava lani, ko jim je ostajalo veliko pridelanega.
Direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič je povedala, da so sami v trgovinah opazili velik padec prodaje svežih izdelkov. Ljudje namreč v epidemiji manj pogosto hodijo v trgovino, zato več kupujejo izdelke daljšega roka. Med drugim jim je pri reševanju situacije pomagala kuharska mojstrica Ana Roš, ki je z lokalnimi proizvajalci in njihovimi sestavinami ustvarila linijo izdelkov za prodajo v eni od velikih slovenskih trgovskih verig.
V podjetju Pivka Perutninarstvo so se doslej bolj osredotočali na trgovske sisteme, z gostinstvom se niso veliko ukvarjali. "Zdaj opažamo, da je to velika priložnost," je menil predsednik uprave Janez Rebec. Hkrati je opozoril, da v Slovenijo prihaja ogromen tok uvoza mesa in mesnih izdelkov prek distributerjev, ki ponujajo poceni hrano zlasti gostinskemu sektorju. "V Sloveniji proizvedemo 60.000 ton perutnine letno, približno 20.000 ton pa je uvoza, večinoma v ta sektor," je dejal in se zavzel za to, da bi morale v Sloveniji gostilne na jedilne liste napisati, od kje prihaja glavna sestavina obrokov.
Da se v gostinskem sektorju večinoma še vedno kupuje najcenejše sestavine, je obžalovala tudi Miklavičeva. Tudi na javnih razpisih ima najnižja cena še vedno prednost pred ostalimi kriteriji, je spomnila.
