Občutja prisotnih predstavnikov podjetij je povzel Jaka Gornik iz FM agencije, rekoč, da je minilo dovolj časa, ko vlado nekaj prosijo; »čas je, da zahtevamo«. Industrija srečanj namreč tudi v šestem protikoronskem paketu ni bila posebej naslovljena, pa čeprav so njeni zastopniki v stalni komunikaciji z odločevalci. 

Gorazd Čad iz Toleranca marketinga je ponovil njihove zahteve, ki so jih v obliki amandmajev že večkrat naslovili na vlado, a so ostali praznih rok. Te so: prvič, poroštvo države za najem novih premostitvenih kreditov ter poroštvo države za odlog plačevanja obstoječih kreditov; drugič, podaljšanje ukrepov na področju sofinanciranja prispevkov za zaposlene in delnega nadomestila plač; in tretjič, subvencije – nepovratna sredstva za določene stroške v času, ko podjetjem ni omogočeno poslovanje. A zakaj ravno ta industrija srečanj potrebuje posebno državno pozornost? Razlog je v tem, da gre za dejavnost, ki je bila prva prizadeta in bo tudi zadnja okrevala.

Multiplikativni učinki

Kratkoročna državna pomoč lahko zagotovi dolgoročnejši obstoj industrije dogodkov, ki je v preteklih letih v Sloveniji doživljala razcvet.

Kar 353 podjetij je v ekonomskem krču od marca dalje. Med njimi so agencije za organizacijo dogodkov, turistične agencije, cateringi, kongresni in poslovni hoteli, kongresni in razstaviščni centri, ponudniki marketinških storitev ter pestra skupina ponudnikov opreme in storitev za dogodke. Kar tretjina teh firm letošnji izpad dohodkov ocenjuje na od 90 do 100 odstotkov. Miha Kovačič iz Zavoda Kogresnoturistični urad Slovenije pravi, da industrija srečanj ustvari 271 milijonov evrov direktnih prihodkov, kar pa je še bolj pomembno – in zakaj menijo, da je državna pomoč vse bolj nujna: ocenjeni multiplikator te panoge znaša kar 3,3, kar pomeni, da še mnogo več podjetij in delavcev posredno uživa plodove uspešno izpeljanih dogodkov. Drugače rečeno, »matematika slovenskega turizma se brez industrije srečanj ne bo izšla«. Največji dobitniki v preteklih letih, ko je Slovenija postajala vse bolj priljubljena destinacija kongresnega turizma, so bila večja mesta, predvsem Ljubljana, pa tudi Maribor, ki sta zdaj največja poraženca. Ti dve destinaciji sta ostali prikrajšani tudi ob shemi turističnih bonov, ki so bili pričakovano porabljeni v krajih na Obali ali na Gorenjskem.

Dolgoročne posledice

Boštjan Horjak iz podjetja Liberty International opozarja na dolgoročne posledice krize. Cikel odpuščanja in stečajev podjetij, ki se je na žalost že sprožil, pomeni, da bo kongresni, prireditveni, festivalski in sejemski turizem za dolga leta uničen. »Znanje in kadri bodo izgubljeni in potrebno bo desetletje za ponovno oživitev, onemogočena bo izvedba številnih prireditev; od državnih proslav do kulturnih dogodkov. Onemogočena bo sejemska predstavitev slovenskih izvoznikov, doma in po svetu.« In navsezadnje, »izgubljen bo mednarodni ugled, ki smo si ga priborili s trdim delom in velikimi vlaganji«.

Iskanje alternativ

Gorazd Kobi iz Kobi Interieri ohranja optimizem, pa čeprav se izpad celotne panoge ocenjuje na kar 80 odstotkov. Skupno sporočilo govornikov vladi je tako bilo, da pomoč potrebujejo zdaj! Celotna industrija je spomladanski izpad dobička sprejela kot realnost in se usmerila v organizacijo spletnih oziroma hibridnih dogodkov. Vse to v pričakovanju, ali bolje rečeno, upanju, da bo jesen postregla s stabilno epidemiološko sliko. Zdaj pa podjetjem ostaja zgolj upanje na čimprejšnje cepljenje zadostnega deleža ljudi, ki bo omogočilo odpravo omejitev.

Znanje pri organizaciji spletnih dogodkov bo nedvomno prišlo še kako prav tudi, ko se vrnemo v »normalo«, je dejal Kobi, a po Gornikovih besedah bo to možno le, če industrija do takrat preživi. Sicer se bo znanje iskalo v tujini, prav tako bodo tja odšla delovna mesta in denar. Ne pozabimo, Slovenijo naslednje leto čaka velik logistični zalogaj predsedovanja Svetu Evropske unije, ob optimističnih napovedih iz laboratorijev cepiv pa si lahko do takrat obetamo vnovična druženja v živo.