Na mednarodni donatorski konferenci za podporo Libanonu po uničujoči eksploziji Bejrutu je sodelovala tudi Evropska komisija. Libanonu bo skupaj namenila 63 milijonov evrov - 33 jih je že dodeljenih, 30 pa jih še bo. Libanon je bil že pred eksplozijo v bankrotu, koronavirus je prinesel še zdravstveno krizo. A če bo hotela pomoč pri gospodarski obnovi, bo morala vlada izboljšati upravljanje države in sprejeti strukturne reforme.

"Ta uničujoča eksplozija je povzročila veliko stisko ljudi," je spomnil Lenarčič in naštel, da je umrlo več kot 150 ljudi, ranjenih je čez 6000, okoli 300.000 jih je ostalo brez strehe nad glavo, številni so pogrešani. "Materialna škoda je ogromna. Pristanišče je uničeno, del mesta tudi, šole, bolnišnice, stanovanja ... in vse to bo imelo dolgoročni negativni učinek na blaginjo Libanoncev," je opozoril. 

Zato je potrebno, da se mednarodna skupnost odzove. "Evropska komisija se je odzvala hitro, nemudoma. Že 5. avgusta zjutraj, po tem, ko smo čez noč dobili prošnjo za to, smo aktivirali mehanizem EU za civilno zaščito. Z veseljem ugotavljam, da odziv držav članic dober, hiter, prve ekipe reševalcev so bile na poti v Bejrut že isti dan," je opisal.

Bejrut
reuters
Posledice torkove eksplozije v Bejrutu

Humanitarna pomoč

Namen današnje donatorske konference pa je bil motivirati širšo mednarodno skupnost, da se odzove in pomaga. Ugotavljal je, da so mnoge države na konferenco prišle brez konkretnih številk, koliko bi lahko namenile za humanitarno pomoč. "Te je pričakovati po ocenah potreb, v naslednjih dneh," je napovedal in dodal, da je Evropska komisija svoj delež pomoči določila na podlagi informacij in ocen svojih predstavnikov s terena. 

Kar se tiče humanitarne pomoči, po njegovih besedah tudi ni razlogov za skrb, da ta ne bi prišla v prave roke, ker ne gre vladam držav, ampak se posreduje ljudem, ki jo potrebujejo, prek uveljavljenih humanitarnih organizacij, na primer Rdečega križa in drugih organizacij. 

Humanitarni pomoči naj bi v naslednji fazi sledila tudi pomoč mednarodne skupnosti pri gospodarski obnovi Libanona. "A danes je bilo tudi na tej donatorski konferenci izraženo mnenje, da bo za to pomoč pri gospodarski in finančni obnovi državi treba najprej opravit globoke strukturne reforme," je izpostavil Lenarčič. 

Kot je namreč spomnil, je bil že pred to tragedijo Libanon v težki situaciji. "Država je bila gospodarsko na kolenih, finančno dobesedno v bankrotu, socialne stiske so se večale, blizu polovica prebivalstva je živela pod pragom revščine. Dodatno se je začelo povečevati število okuženih s koronavirusom in se je povečala še zdravstvena kriza in na koncu še ta silovita eksplozija," je naštel. 

libanon, bejrut, eksploziji
Profimedia
Stanje po silovitih eksplozijah v Libanonu

Kakšni bodo pogoji?

Izhod iz položaja, v katerem se je znašel Libanon, bo zato dolgotrajen. Na vprašanje, ali bo strukturna pomoč pogojena s spremembo oblasti v Libanonu, je Lenarčič odgovoril, da ne bi rekel tako. "Se bodo pa morale stvari urediti drugače. Dosedanji način upravljanja z državo je pripeljal Libanon v hudo krizo že pred eksplozijo. In medtem ko je humanitarna pomoč tistim, ki jo potrebujejo, brezpogojna, je z gospodarsko in finančno obnovo države drugače - tam je potrebno sodelovanje z vlado Libanona in ta vlada mora biti takšna, da bo izboljšala upravljanje z državo," je navedel. 

V Libanon je EU sicer poslala tudi ekipo strokovnjakov za kemikalije, "saj še ni povsem razjasnjen vzrok silovite eksplozije in naša želja je, da se to razčisti na način, ki bo verodostojen in bo ta preiskava uživala zaupanje", je navedel. Standardni del sestave ekip so tudi varnostni strokovnjaki in kot je dejal Lenarčič, po trenutnih ocenah osebje EU ni ogroženo. "Doslej je lokalno prebivalstvo predstavnike evropske civilne zaščite sprejelo zelo pozitivno," je dodal.