Novice Svet24

V zaprtih javnih prostorih se torej od nas pričakuje, da si prekrijemo nos in usta. Nekateri – povezujejo se in o tem razpravljajo tudi na raznih družbenih omrežjih – pa so se odločili, da obrazne zaščite ne bodo uporabljali.

Zaradi tega ali pa zato, ker maske niso imeli nameščene pravilno, so denimo v trgovinah in na bankah, tako pišejo na spletu, doživeli precej negativnih odzivov predvsem zaposlenih in varnostnikov. Ti so jim menda »grozili« s prihodom policije ali prijavo zdravstvenemu inšpektoratu. Seveda jih je to zelo vznejevoljilo in so se začeli zanimati, kdo je tisti, ki jih lahko sankcionira, in kakšne so kazni.  

Obravnavali 39 kršitev

Organ, ki nadzira upoštevanje vladnega odloka, je zdravstveni inšpektorat, ki nam je potrdil, da je res izrekel nekaj kazni, a bolj zaradi neupoštevanja odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih ter površinah kot zaradi neupoštevanja uporabe zaščitnih mask. Od 13. marca do konca junija so izdali 48 prekrškovnih odločb, od tega devet z izrekom opomina in 39 z izrekom globe v skupni vrednosti nekaj več kot 3000 evrov.

Pojasnili so še, da pri obravnavi kršitev ukrepajo skladno z ugotovitvami nadzora in svojimi pristojnostmi ter »naslonjeni« na odlok, ki je bil sprejet na podlagi »zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), ki določa, da ima vsakdo pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred boleznimi. Zato ves čas poudarjamo osebno odgovornost posameznika, saj z upoštevanjem priporočil vsi pripomoremo k preprečevanju ponovnih izbruhov nalezljive bolezni covid-19.«

Inšpekcija ne more izreči kazni

Bobo

Nato so se oglasili nekateri pravniki, med njimi tudi Andraž Teršek, ki je dejal, da je ukrep obveznega nošenja mask v zaprtih javnih prostorih, ki ga zapoveduje omenjeni odlok, samo besedilno označen kot obvezen, dejansko in pravno pa ni obvezen, je zapisal na svojem facebook profilu. Nadalje je razložil, da je to zato, ker ni bil sprejet na podlagi določb II. poglavja zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), ki opredeljujejo mogoče pravne podlage za razne ukrepe preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni in ki, to pa je pravno odločilno, tudi določajo sankcije za kršitev obveznosti.

Posameznik tako po njegovih besedah ne more biti kaznovan za neupoštevanje odloka, ki se nanaša na nošenje mask v zaprtih javnih prostorih. »Zato tudi niti inšpekcijski organ niti policija ne moreta zoper 'kršitelja' izreči kakršnekoli sankcije. Za vse, ki ste plačali globo, ker niste nosili maske ali zaradi njene napačne nošnje, imate pravico od države zahtevati vrnitev plačane globe. Četudi ste zamudili rok za pritožbo. Ta je pravno irelevanten. Plačali ste namreč nekaj, česar sploh niste bili dolžni plačati, pri tem pa niste vedeli, da tega niste dolžni plačati,« je še Teršek zapisal na facebooku.

 Maska zaradi drugih

»Od nikogar se torej pravno ne sme zahtevati in nihče ni pravno dolžan plačati kakršnekoli kazni zaradi neuporabe maske. K nošenju maske nikogar ni mogoče prisiliti na podlagi obstoječega pravnega predpisa. In nikogar ni pravno dopustno kaznovati. A da ne bom napačno razumljen; ko grem v zaprt javni prostor, si nadenem masko. Ne želim izzivati konfliktov, ne upiram se zavoljo upora samega, ne želim vznemirjati drugih ljudi. Predvsem ne tistih, ki so prestrašeni. Nekateri so zelo prestrašeni. In masko si nadenem zato, da se ob meni drugi ljudje ne bi počutili slabše ali slabo. Seveda pa je moja etična dolžnost, da povem, kako je s pravnim vidikom dogajanja, ukrepov, pravnih politik,« je še na spletu zapisal omenjeni pravnik.

Kaj pravi varuh človekovih pravic

Tudi iz njegovega urada so sporočili podobno kot Teršek, »da ker je z vladnim odlokom predpisano obvezno nošenje mask v zaprtih javnih prostorih nepopolna pravna norma, za kršitev katere ni predpisana sankcija, obveznost ne posega v pravni položaj posameznika«. 

Razložili so, da ukrep obveznega nošenja mask v zaprtih javnih prostorih, ki ga zapoveduje odlok, »ni bil sprejet na podlagi določb II. poglavja ZNB, ki opredeljujejo možne pravne podlage za razne ukrepe preprečevanja in obvladovanja nalezljive bolezni. Ker je samo neupoštevanje ukrepov, sprejetih na podlagi II. poglavja ZNB, tudi sankcionirano z globo zaradi prekrška (VII. poglavje ZNB), je institucija varuha človekovih pravic na stališču, da posameznik ne more biti kaznovan za prekršek v primeru neupoštevanja v odloku določene obveznosti nošenja mask v zaprtih javnih prostorih. Četudi je ukrep ubeseden kot obveznost, gre za primer tako imenovane nepopolne pravne norme (lex imperfecta), za kršitev katere ni predpisana sankcija in s tem podlaga za morebitno ukrepanje inšpekcijskega organa zoper kršitelja.«