ključno vlogo odigrali Nemčija in Francija

Analitik Lovec: "Naš izplen je bolj posledica tega, da imamo neke vrste povprečne interese"

A.S./STA
21. 7. 2020, 17.20
Posodobljeno: 21. 7. 2020, 17.28
Deli članek:

Pri dogovoru o skladu za okrevanje Evrope po pandemiji covida-19, ki je del svežnja za obnovo Evrope, sta ključno vlogo odigrali Nemčija in Francija, je povedal Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Slovenski izplen v pogajanjih ni slab, je pa predvsem posledica povprečnih interesov, je povedal.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Po njegovem se zdi, da se je pri dogovoru kot ključno izkazalo voditeljstvo Francije in Nemčije v prvi fazi, ko se je že zdelo, da se je EU pogreznila v nacionalizme in da bo vsaka država prepuščena sama sebi. Tedaj so se pojavljale tudi grozeče napovedi o tem, da bodo države presegle mejo vzdržnega zadolževanja, hkrati pa še ni bilo dogovora o novem proračunu, ki naj bi se začel izvajati naslednje leto. Prav tako še ni dogovora o prihodnjih odnosih z Veliko Britanijo.

Tedaj sta Francija in Nemčija oblikovali pobudo, ki je predstavljala kompromis med južnimi državami, ki so zahtevale evrske obveznice, in severnimi državami, ki so temu nasprotovale. Ta kompromisni predlog je predvideval skupno zadolževanje in financiranje na način, da bi bil proračun uporabljen kot jamstvo.

"Mislim, da pobuda teh dveh velikih držav še vedno igra ključno vlogo, verjetno še močnejšo kot v preteklosti, ko je bila tukaj še Velika Britanija kot tretja močna država, s katero se je bilo treba vedno usklajevati na določenih področjih. Mislim, da je to izstopanje malih držav bolj neka optična iluzija," je dejal Lovec.

Tako so bile varčne države Nizozemska, Avstrija, Danska in Švedska zgolj na videz v močni poziciji. Po analitikovih besedah so morda toliko izstopale, ker so bile neto plačnice tiste, ki so morale pristati na povečanje sredstev. Ostro nasprotovanje varčnih držav, ki se jim je pridružila Finska, je Lovca nekoliko presenetilo.

Na drugi strani sta Španija in Italija želeli čim večji delež obljubljene pomoči. V zvezi s povezavo med evropskimi sredstvi in spoštovanjem pravne države pa sta neko opozicijo predstavljali Madžarska in Poljska, je še dejal.

Po njegovih besedah dogovor odraža ta razmerja. Celoten obseg sklada za okrevanje v višini 750 milijard evrov je enak predlogu komisije, ki je sledila pobudi Francije in Nemčije. Znotraj tega se je zmanjšal delež nepovratnih sredstev, hkrati pa je prišlo do prerazporeditve med posameznimi sklopi teh sredstev, tako da bodo južne države članice še vedno deležne precej lahko dosegljive pomoči, je dejal analitik.

Na drugi strani so neto plačnice dobile določene popuste. Vzhodne članice pa so si izpogajale neke vrste začasno zmago, saj se niso dokončno izrekli o mehanizmu vezave pomoči na pravno državo. Komisija bo pripravila predlog in naj bi kasneje o tem odločili. Zdi se pa, da bo to bolj mila verzija tega, kar se je govorilo na začetku, je povedal analitik.

Zdaj se po njegovih besedah "vsak skuša prikazati kot zmagovalec, tudi v luči evroskepticizma, ki je prisoten v nacionalnem političnem prostoru". "To je pomembno z vidika EU in z vidika nacionalnih vlad," je povedal.

V tem kontekstu, ko je Evropi ponovno grozil razpad, se očitno več prostora namenja nacionalnim vladam, se jim daje določene popuste, določene stvari, ki jih lahko doma pokažejo kot zmago, zato da ne bi po nepotrebnem zaostrovali razmerij med Brusljem in prestolnicami, je še pojasnil.

Na dejanske rezultate tega dogovora je treba sicer še počakati, koliko bodo države dejansko počrpale, kakšen bo dejanski padec gospodarske rasti, kakšen bo dejanski mehanizem za zaščito pravne države. Veliko stvari je še odprtih.

Slovenski izplen posledica povprečnih interesov

Slovenski izplen v pogajanjih ni slab, predvsem pri koheziji, kjer smo se izognili temu, da Zahodna Slovenija ne bi bila več deležna podpore, je dejal Lovec. "Naš izplen je sicer bolj posledica tega, da imamo neke vrste povprečne interese in glede na formule delitev sredstev smo tudi mi dobili del tega kolača," je povedal.

Glede slovenske podpore Madžarski in Poljski pri nasprotovanju povezavi med evropskimi sredstvi in spoštovanjem vladavine prava je Lovec dejal, da je glede na izjave premierja Janeza Janše prišlo do neke vrste podpore, hkrati pa naj to ne bi bil ključen del pogajanj.

"Verjetno gre za neko povezovanje političnih skupin na robu Evropske ljudske stranke. Verjetno gre za izkoriščanje nekih novih delitev med pro- in antiglobalizacijskimi liberalnimi silami. Verjetno gre to razumeti tudi v kontekstu nacionalne politike," je pojasnil.

Ali je Slovenija še zavezana temeljnim vrednotam EU?

V slovenski zunanji politiki lahko po njegovih besedah pričakujemo več povezanega in usklajenega delovanja z višegrajskimi državami, kar ni nujno slabo. Tisto, kar je slabo, so določene izjave, ki zbujajo dvom v to, ali je Slovenija še zavezana temeljnim vrednotam EU.

Zgodba glede povezovanja vladavine prava in proračunskih sredstev se bo sicer nadaljevala. Komisija mora namreč mehanizem za zaščito pravne države še predlagati, potem bo glasovanje članic. Takrat se bo morala Slovenija odločiti, ali bo to podprla ali ne. "Ne moremo pa sklepati na podlagi enega dejanja, ki ga sploh ne poznamo neposredno, ampak smo posredno nekaj prebrali," je poudaril.

Do določene spremembe v smeri zunanje politike sicer prihaja, pri čemer so se določeni trendi zarisovali že v času vlade Marjana Šarca, je sklenil analitik.