ZASVOJENOST

Znano število odvisnikov od drog razkriva zgolj vrh ledene gore

Karmen Grnjak / Štajerski tednik
6. 5. 2020, 06.45
Deli članek:

Znani so podatki o številu odvisnikov, ki so vključeni v zdravljenje odvisnosti v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti. »V letu 2018 je bilo vključenih 245 oseb iz podravske regije, za leto 2019 še nimamo podatkov, bodo pa zanimivi, ker se je odprl nov center na Ptuju. V juliju 2019 naj bi oskrbovali že 51 oseb,« je dejal Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Nataša Juhnov
Odvisniki se po pomoč obrnejo šele takrat, ko je stiska res velika.

V Sloveniji se register odvisnih oseb ne vodi, zato o realnem številu uporabnikov nedovoljenih drog ne moremo govoriti. »Okoli 20.000 odvisnikov na letni ravni išče pomoč v različnih programih na področju drog. Kar spet ne pomeni, da je v Sloveniji toliko odvisnih. Mnogi odvisniki ne iščejo pomoči, ker se bojijo izgubiti službo ali svoj ugled v družbi, ki danes vsekakor veliko pomeni, se zameriti svojcem, prijateljem,« je pojasnil Krek. Ne glede na nedosegljivost podatka o številu odvisnih oseb pa podatki razkrivajo, da je najbolj razširjena droga konoplja. S to drogo se posamezniki srečajo že zelo zgodaj.

Do konoplje v naslednjih 24 urah

O tem naj bi bilo po podatkih NIJZ prepričanih kar 62 odstotkov 17-letnikov in skoraj polovica 15-letnikov. Če to resnično drži, nas ne smejo čuditi ugotovitve raziskave iz leta 2018, da je skoraj vsak drugi 17-letnik konopljo že poskusil. Med 15-letniki je delež nižji, konopljo naj bi že užil vsak peti. »Kar zadeva trende na daljše obdobje, sta raziskavi iz let 2014 in 2018 razkrili pomembno razliko. Med tema dvema letoma se je pomembno zvišal delež deklet, ki poročajo o uporabi konoplje v zadnjih 30 dneh,« je dodal Krek. Radovednost je tista, ki mlade vodi v eksperimentiranje in uporabo tako dovoljenih kot tudi nedovoljenih drog. Alkohol in konoplja sicer ob eksperimentiranju neposredno še ne vodita v odvisnost, vendar se je izkazalo, da približno deset odstotkov posameznikov, ki redno uživajo alkohol ali konopljo, prej ali slej poseže tudi po drugih drogah. Podrobneje je o tem spregovorila Renata Štopfer iz društva Ars Vitae, ki se ukvarja tudi s pomočjo odvisnikom in njihovim svojcem.

Droge škodijo razvoju možganov

»Možgani se razvijajo nekje do 24. leta starosti. Vsaka uporaba drog močno zaznamuje razvoj možganov. Prej kot človek poseže po drogah, večje poškodbe so lahko na možganih. Če je nekdo kadil travo že pri 11 letih in bil pri 14 letih na igli, je popolna ozdravitev zelo težka,« je bila jasna Štopferjeva. Poudarila je tudi, da pri težki odvisnosti oziroma takrat, ko je oseba že razvila zasvojenost, težko govorimo o popolni ozdravitvi, govorimo o zazdravitvi. »Pomemben vpliv na uspešnost zdravljenja imata poleg starosti posameznika, ko je začel jemati drogo, tudi trajanje odvisnosti in podpora okolja,« je povedala Štopferjeva.

Dobro postavljene meje so najboljša preventiva

»Eden ključnih dejavnikov pri uspešnosti zdravljenja so dobro postavljene meje. Starši otrok odvisnikov se pogosto sprašujejo, kako mejo postaviti večjemu otroku, sploh če je ta že polnoleten, vendar se je treba zavedati, da jih odvisniki za vzpostavitev in ohranjaje abstinence nujno potrebujejo. Pravzaprav bi rekla, da je postavljanje meja tudi eden ključnih preventivnih ukrepov, da do odvisnosti ne pride. Toda postavljanje meja moramo razumeti v kompletu tako s pristnim odnosom z otrokom ali mladostnikom kot tudi z izvajanjem posledic neupoštevanja meja,« je dejala Štopferjeva, ki je svojo trditev podkrepila tudi z zelo zgovornimi podatki. Ti namreč razkrivajo, da je izmed 42 odvisnikov, ki so se v preteklem letu vključili v obravnavo, kar 36 takih, ki v času odraščanja niso imeli jasno postavljenih meja ali pa se jih niso uspeli držati. Sicer je težko soditi ali govoriti o vzrokih za nastanek odvisnosti. »Izkazalo se je, da so posamezniki razvili odvisnost, ker so se pač v nekem trenutku znašli na napačnem mestu in drogo poskusili. Tukaj odigrajo pomembno vlogo tudi sovrstniki,« je še navedla Štopferjeva.

Pri odvisnosti ni preprostih rešitev

»Ko že nastopi najtežja oblika odvisnosti – zasvojenost, kaj dosti drugega kot zdravljenje ne pomaga. Človek, ki uživa droge, se načeloma ne bo vključil v obravnavo, dokler ne bo zašel v resne težave. Posameznik, ki lahko vzdržuje odvisnost, ne čuti potrebe po tem, da bi iskal pomoč. Na silo ne gre, rešitve zase začnejo iskati takrat, ko so že čisto na dnu. Uspešnost zdravljenja je močno pogojena z notranjo motivacijo, do nje pa po navadi pride, ko je odvisniku že za vratom policija, ko že ima težave s prekupčevalci oziroma dilerji in mu družina obrača hrbet, takrat običajno tudi sami pri sebi sprejmejo odločitev za zdravljenje.«

Profimedia
Heroin je vsaj enkrat uporabil približno 1% Slovencev.

Le majhnemu številu zasvojenih uspe zaživeti povsem brez drog

Pri najhujši mogoči obliki odvisnosti, ko je oseba že zasvojena, so možnosti za popolno ozdravitev skromne. »Če vzamemo populacijo odvisnikov, je nekje tretjina takih, ki bodo ves čas na drogi ali kakšni substitucijski terapiji; tretjina bo tavala med jemanjem drog/substitucijo in abstinenco; tretjina pa se bo odločila za zdravljenje odvisnosti in šele ti imajo recimo približno 30 odstotkov možnosti, da ohranjajo abstinenco, in zanje lahko rečemo, da so zazdravljeni,« je povedala Štopferjeva. Slednje v praksi pomeni, da od 100 zasvojenih posameznikov po koncu zdravljenja uspe le dobrim desetim ohraniti trezno glavo.

»Mladost je norost, skače čez potok, tam, kjer je most«

Tako se glasi eden izmed ljudskih pregovorov. Mladina vedno je in bo eksperimentirala. Ozaveščenost o nevarnostih drog in onemogočanje dostopa do njih sta v rokah družbe, na drugi strani pa je dober in spoštljiv odnos do sebe in bližnjih v rokah staršev. Ob koncu dneva pa je vsak posameznik odgovoren za lastne odločitve, tako za tiste, ki so mu v ponos, kot tudi za tiste malo manj modre.