IZOBRAŽEVANJE

Z napredovanjem do dodatka v višini zneska minimalne plače

Mojca Vtič / Štajerski tednik
13. 3. 2020, 06.50
Deli članek:

Vseživljenjsko učenje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju je eden izmed temeljev njihovega profesionalnega razvoja, je zapisano v beli knjigi o izobraževanju. A ne samo njih. Praktično v večini poklicev delovne razmere zahtevajo od zaposlenih, da se ves čas učijo, prilagajajo. Ali so za to primerno nagrajeni?

Dreamstime
Zaposleni lahko napredujejo v naziv mentor, svetovalec ali svetnik.

Na ministrstvu za šolstvo so izračunali delež pridobljenih nazivov po celotni vertikali vzgoje in izobraževanja.21 odstotkov strokovnih delavcev je brez naziva, 27 odstotkov strokovnih delavcev ima naziv mentor in s tem dodatek v višini 238 evrov bruto (učitelji) oziroma 155 evrov bruto (vzgojitelji), 41 odstotkov strokovnih delavcev ima naziv svetovalec in 10 odstotkov strokovnih delavcev je pridobilo naziv svetnik. »Gre za srednjo vrednost, saj se porazdelitve pridobljenih nazivov nekoliko razlikujejo glede na vrsto izobraževanja, v katerem so zaposleni strokovni delavci,« so dodali pojasnilo.

Pri starosti 45 let nazivu svetnik sledi še naziv »višji svetnik« – in višja plača ...

Učitelji, vzgojitelji in drugi strokovni delavci (svetovalni delavci, knjižničarji) lahko napredujejo v strokovnih nazivih, če za to izpolnjujejo potrebne pogoje. Trenutno lahko napredujejo v tri nazive: mentor, svetovalec in svetnik.Spomnimo, da se je sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ) pred koncem lanskega leta z ministrom v odhodu Jernejem Pikalom dogovoril o sistemski prenovi napredovanja strokovnih delavcev. Poudarek predlagane vsebine dogovora je v lažjem napredovanju strokovnih delavcev v naziv svetnik in v uvedbi četrtega naziva (višji svetnik). Na šolskem ministrstvu so dodali, da se bo z uvedbo četrtega naziva in njegovo umestitvijo na vrh napredovalne lestvice dala možnost napredovanja tistim strokovnim delavcev, ki so po obstoječem sistemu v kariernem napredovanju že dosegli maksimum (obstoječi svetnik). »Gre za strokovne delavce, ki so na sredini delovno aktivnega obdobja (povprečna starost je 45 let). Hkrati pa taka rešitev lahko predstavlja tudi motivacijo za te strokovne delavce.« SVIZ dodaja, da naj bi četrti naziv dodatno motiviral strokovne delavke in delavce k poglabljanju in širjenju strokovnega znanja. Seveda pa bo dodaten razred pomenil višje plačilo. Nagrada torej ni (le) dodatno znanje, temveč tudi denar.

Naziv ostaja trajno, ne glede na strokovno aktivnost

Izhodiščni plačilni razred učitelja začetnika in vzgojitelja je 32., to pomeni 1485 evrov bruto. Učitelj lahko skupno napreduje za 14 plačnih razredov, a je njihov delež majhen. 

Že pred leti je SVIZ v svojih novicah zapisal, da zamrznitev napredovanj neposredno pomeni izgubo motivacije za kakovostno delo. Ob tem pa velja poudariti, da ko zaposleni pridobi naziv, ta (po)stane trajen. O trajnosti pridobljenih nazivov je direktor šole za ravnatelje Vladimir Korošec dejal: »Trajnost pridobljenih nazivov je nedvomno relevantno vprašanje. Zagotovo bo potreben premislek, kako zagotoviti strokovno aktivnost zaposlenih v vzgoji in izobraževanju tudi po doseženi najvišji stopnji napredovanja.« Direktor Šolskega centra Ptuj Oton Mlakar pa je dodal: »Na področju višjega šolstva morajo vsi predavatelji vsakih pet let znova potrjevati svoja imenovanja, ki niso trajna in so pogoj, da lahko predavajo na višji šoli. Menim, da je takšen sistem koristen in bi ga lahko, v kakšni drugačni obliki, delno uporabili tudi na drugih področjih.«

Kakovost učitelja začetnika ni na ravni izkušenega učitelja

En in zagotovo pomemben vidik napredovanja je torej finančni, nikakor pa ne gre spregledati dodatnih znanj, izkušenj, ki jih zaposleni pridobijo z dodatnimi izobraževanji. »Dejstvo je, da kakovost poučevanja učitelja začetnika ne more biti na tako visoki ravni kot kakovost izkušenega učitelja z najvišjim nazivom,« so dejali na šolskem ministrstvu. Prepričani so, da učitelj začetnik, ki se uvaja v vzgojno-izobraževalno delo, šele spoznava prakso poučevanja, se spopada z začetnimi težavami v razredu in podobno, kar vpliva tudi na njegovo kakovost dela v razredu.

Delo v razredu ima pri napredovanju premajhno težo

In kakšni so pogoji oziroma merila za napredovanje? Pomembno vlogo igrajo delovne izkušnje oziroma delovna doba, dodatne točke pa si lahko zaposleni v šolstvu nabirajo tudi z mentorstvom interesnih dejavnosti, raziskovalnih nalog, pripravami učencev na tekmovanje, pisanjem priročnikov, udeležbo na izobraževanjih … In delo v razredu? Da to nima dovolj velike teže, priznava direktor Šole za ravnatelje Korošec. »Na novo želimo preveriti in ovrednotiti kazalnike kakovosti dela strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Z veljavnim pravilnikom je namreč bolj kot delo v razredu in z učenci v ospredju vrednotenje drugega strokovnega dela.«

Kje v sistemu so pomočniki vzgojiteljev

Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive zajema le učitelje, vzgojitelje in druge strokovne delavce. Med njimi ni pomočnikov vzgojiteljev, ki lahko napredujejo, a po drugačnem sistemu. »Zakonodaja omogoča napredovanje pomočniku vzgojitelja za deset plačnih razredov (22.–32.), v plačne razrede napredujejo na podlagi letnih ocen ravnatelja. Napredovanje je avtomatično in ni pogojeno s pridobivanji nazivov,« so pojasnili.

To pomeni, da pomočnik vzgojitelja začne pri 1043 evrih bruto in lahko doseže izhodiščno plačo vzgojitelja 1485 evrov bruto. Učitelji in vzgojitelji pa napredujejo v tri nazive, znotraj nazivov pa še v plačne razrede, pri čemer je razpon znotraj nazivov pet plačnih razredov, kar pomeni, da učitelj začne v 32. plačnem razredu, in četudi ne pridobi naziva, lahko napreduje do 37. plačnega razreda oziroma skupaj od začetnega plačnega razreda (32.) do končnega (46.), to je za 14 plačnih razredov. Pri tem je treba opozoriti, da le majhen delež učiteljev in vzgojiteljev napreduje v najvišji naziv in posledično le njihov majhen delež dejansko napreduje 14 plačnih razredov. Glede neenotnosti sistema napredovanja pomočnikov vzgojiteljev je Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije že leta 2010 na Ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti, vendar sodišče ni ugotovilo neskladij z ustavo.