Iz ene od manjših primorskih župnij se je na naše uredništvo oglasila bralka. Povedala je, da je jezna.

Jezna, ker Cerkev želi, da prispeva v župnijski fond, s pomočjo katerega bodo delno prenovili vaško cerkev in njeno okolico. V njihovem kraju se je župnijski svet namreč odločil, da bodo uredili nekaj detajlov in območje ob cerkvi, vendar bodo za to morali plačati farani. Župnijski svet bo tako zbiral prostovoljne prispevke.

Od kod bo vzela, če nima

No, ravno prostovoljni ne bodo, saj da so jim namignili, koliko bi bilo zaželeno, da darujejo, poleg tega pa tudi, da to morajo storiti. Gre za 50 evrov na člana gospodinjstva. »Ne vem točno, koliko bo stal projekt vseh gradbenih posegov; mislim, da nekaj tisoč evrov, vendar so mi jasno dali vedeti, da bo morala naša družina, ki ima štiri člane, od tega samo midva z možem hodiva v cerkev, prispevati okoli 200 evrov, in to ne samo enkrat. Mislim, da bodo čez mesec ali dva še enkrat zbirali,« je pojasnila Primorka.

denar
Dreamstime
Bralka se je razhudila, ker želijo denar, ki pa ga nima.

Dejala je, da se je pogovarjala s še nekaj sosedi, in kot nam je zaupala, so vsi nergali, da jim bo težko donirati toliko denarja, saj imajo precej nizke prihodke. »Z možem komaj zmoreva skozi mesec. Za sina in njegovo ženo, ki prebivata v naši hiši in v cerkev sploh ne hodita, pa sploh ne bom plačevala. Namignili so nam namreč, da bi morali plačati ne glede na to, ali so verniki ali ne. Prispevala bi torej kvečjemu sto evrov, samo če to storim, bova res težko poskrbela za vse mesečne stroške,« je pojasnila.

Prava bogatija

Vrednost nepremičnin v lasti Katoliške cerkve je okoli 688 milijonov evrov. Med temi je največ kmetijskih in gozdnih zemljišč, katerih vrednost je okoli 500 milijonov, ostalo pa so stanovanjski deli stavb in stavbe za opravljanje verske dejavnosti, kar predstavlja slabih 200 milijonov premoženja.

Kot je navedeno v letnem poročilu Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2018, ima Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji (RKC) v lasti in posesti 2901 cerkev in drugih sakralnih objektov. »To nacionalno bogastvo zahteva stalno skrb in vzdrževanje. Dragi stroški konservatorskih in restavratorskih posegov ter redno vzdrževanje zahtevajo veliko naporov in sredstev lokalnih skupnosti, pogosto majhnih župnij ali samostanov, ki jim je sakralna dediščina dragocena, a v veliko finančno breme,« se v poročilu zaveda Cerkev.

cerkev
Dreamstime
Za skoraj 3.000 cerkva in drugih sakralnih objektov skrbijo kar verniki.

Ministrstvo tudi da

Evidence kažejo, tako je navedeno tudi v poročilu, da ima 98 odstotkov cerkva in drugih sakralnih objektov status kulturnega spomenika, nekateri celo državnega pomena. To pomeni, da lahko cerkvenopravne osebe sicer kandidirajo za sofinanciranje vzdrževalnih del in obnove sakralnih spomenikov, ki predstavljajo kulturno dediščino, »država pa v skladu z zakoni njihovo obnovo lahko gmotno podpira in subvencionira. Pri pridobivanju subvencij s strani države obstajajo ovire, saj je za kandidiranje potreben velik del zagonskih sredstev, pri čemer prostovoljno opravljeno delo in podarjeni material (na primer les) nista ovrednotena. Ker država pri ohranjanju kulturne dediščine in njeni obnovi Cerkvi pomaga na enak način kot drugim lastnikom kulturnih spomenikov, to ne predstavlja posebnega financiranja Cerkve kot take,« še navajajo v poročilu.

Dostopen je podatek, ki pravi, da je leta 2010 ministrstvo za kulturo od celotnih sredstev, namenjenih za obnovo kulturne dediščine, skupaj z evropskimi sredstvi sofinanciranju sakralne dediščine v lasti Cerkve namenilo 5,9 odstotka sredstev; iz strukturnih skladov so bili (so)financirani konservatorski in restavratorski posegi na 103 spomenikih v vrednosti skoraj 13 milijonov evrov; od tega 23 sakralnih spomenikov v vrednosti okoli 731.000 evrov. Leta 2017 pa je, tako je razvidno iz poročila RKC za leto 2018, ministrstvo za to namenilo skoraj 34 odstotkov sredstev.

duhovnik
Dreamstime
RKC sama za vzdrževanje in obnovo sakralnih objektov nameni bolj malo.

Tudi duhovnike vzdržujejo verniki

Vir prihodkov Katoliške cerkve v Sloveniji, kot je podrobneje predstavljeno v poročilu RKC za leto 2018, predstavljajo prostovoljni darovi vernikov, ki so namenjeni predvsem financiranju verske dejavnosti (bogoslužje, kateheza, vzdrževanje duhovnikov in podobno), pa tudi vzdrževanju stavb, sakralne kulturne dediščine in drugim materialnim stroškom. »Država verske dejavnosti Katoliške cerkve ne financira, ampak sofinancira samo tiste dejavnosti, ki so družbeno in splošno koristne (na primer vzdrževanje in obnova sakralne kulturne dediščine nacionalnega pomena, karitativna dejavnost in socialna pomoč, arhivi, šolstvo). Cerkev večino teh sredstev prejme s kandidiranjem na javnih razpisih,« so pojasnili.

RKC smo seznanili s težavo, ki se je pojavila na Primorskem, in želeli podrobneje razjasniti, kako rešiti zagate, ki spremljajo obnove, ko torej zajeten del finančnega bremena pade na ramena vernikov, vendar se na očitke niso odzvali. Dejali so, da bi najprej radi vedeli, v kateri župniji je taka situacija, a ker je domačinka, ki se je povezala nami, prosila za anonimnost, jim te informacije nismo mogli razkriti. To je bil, kot so navedli, tudi razlog, da so se odpovedali komentarju.

škatla
Dreamstime
Župnija bo zbirala prostovoljne prispevke, ki to pravzaprav ne bodo …

»Fehtajo nas«

Glede prispevkov vernikov za obnove so dejali le, kar je razvidno tudi iz poročila, da pri prenovi in vzdrževanju sakralne dediščine stroške krijejo verniki, »lahko pa se župnije oziroma druge ustanove prijavijo na javne razpise, pod enakimi pogoji kot ostale pravne osebe v Sloveniji. Vsaka župnija ali redovna skupnost je samostojna, zato lahko samostojno odloča o prenovi kulturne sakralne dediščine, pri tem pa mora upoštevati določila lokalne škofije in civilno zakonodajo,« so povedali.

Medtem pa se mnogo faranov še vedno ukvarja z dilemo, kaj storiti. »Ne vem, kaj bom naredila. Več takih nas je, ki ne moremo dati denarja. Saj prisiliti, da ga dam, me ne morejo. To bom rekla za konec. Ne zdi se mi prav, da za denar fehtajo nas, obubožane kmete, upokojence in ljudi z mizernimi plačami,« je še poudarila naša primorska bralka.