Najvišjo dovoljeno porabo državnega proračuna kot tudi preostalih treh blagajn javnega financiranja in slovenskih javnih financ v celoti že nekaj let določa odlok, ki ga sprejme DZ. Zadnjega je sprejel aprila, ko je zgornjo mejo porabe državnega proračuna v letu 2020 določil pri 10,45 milijarde evrov, v letu 2021 pa še pet milijonov evrov višje.

Zgornja meja izdatkov je določena, dokončno bo vlada proračunske dokumente potrdila po objavi najnovejših gospodarskih napovedi, je povedal finančni minister Andrej Bertoncelj.

"Dobiti moramo še zadnjo gospodarsko napoved, potem bomo z večjo gotovostjo lahko sestavili sliko do konca," je v izjavi po zaključeni razpravi o pripravi državnega proračuna za prihodnji dve leti povedal tudi premier Marjan Šarec.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) bo svoje najnovejše napovedi za prihodnji dve leti objavil 19. septembra. Takrat bo tudi zadnja proračunska seja vlade, na kateri bodo člani vladne ekipe potrjevali predloga proračunov in ostalih proračunskih dokumentov za leti 2020 in 2021. V obravnavo v DZ jih morajo poslati najpozneje do 1. oktobra.

Bertoncelj je sicer danes koalicijo opozoril na ohlajanje gospodarstva tako v domačem kot tujem poslovnem okolju. "Upajmo, da sprememba v gospodarskih napovedih ne bo velika, sicer bo potreben nov krog pogajanj," je dejal.

A hkrati je ugotovil, da Slovenija trenutno beleži zelo lepo gospodarsko rast, ki se bo tudi v letu 2020 gibala okoli treh odstotkov. Vendar se gospodarstvo okoli nas ohlaja, je ponovil in menil, da zato kaže razmišljati tudi o nekaterih omejevalnih ukrepih.

"Če se bo gospodarska situacija poslabšala, pa bodo na mizi tudi drugačni ukrepi"

Podrobnosti s premierjem nista razkrila, razumeti pa je bilo, da naj bi segali predvsem na področje dela in zaposlovanja. "Dejstvo je, da imamo glede na splošno situacijo preveč socialnih transferjev," je dejal Šarec.

Ob tem je spomnil, da je ministrstvo za delo velik proračunski porabnik. Prav tako državljani po njegovem mnenju težko razumejo, da sta višina minimalne plače in socialne pomoči izenačeni. "Jasno je, da ukrepi, ki so bili sprejeti v krizi, danes niso na mestu. Če se bo gospodarska situacija poslabšala, pa bodo na mizi tudi drugačni ukrepi," je še pojasnil Šarec.

Med drugim je v parlamentarnem postopku že predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katero se ukinja dodatek na delovno aktivnost, o čemer pa je vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič dejal, da ni neke prave volje, tudi znotraj koalicije ne. "Želimo si, da bi se ob pripravi naslednjih proračunov pogovarjali o racionalizaciji na posameznih ministrstvih," je dejal.

"Zavezali smo se k cilju, da sestavimo proračuna, ki bosta v skladu z domačim fiskalnim pravilom in bosta sledila prioritetam, to so razvoj, sociala in plače," je o izkupičku današnjega srečanja dejal Bertoncelj.

Apetiti proračunskih uporabnikov so vedno večji od zmožnosti. "In naša naloga je, da jih spravimo v okvir, ki ga omogoča naša gospodarska rast in omejuje fiskalno pravilo," je še dejal minister.

Po eni strani so vsi ministri na nek način nezadovoljni, po drugi strani pa bo vsak lahko izpeljal nekatere prioritete, pa je vzdušje po današnjih pogovorih povzel predsednik SD Dejan Židan. Lahko se bo denimo začelo investicijsko obnovo kulturnih objektov, je menil in izrazil pričakovanje, da bo DZ oba proračuna sprejel na redni novembrski seji ter da bo "vsak minister naredil, kar je danes obljubil".

Šarec je ocenil, da je s proračunom na posameznih ministrstvih nekaj sredstev namenjenih tudi razvoju, izpostavil je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter tudi obrambo. Je pa obenem priznal, da je ta proračun strukturno nekoliko neugoden, ker jim veliko poberejo zakonske obveznosti.

Odstotek dinamičnega dela proračuna je izjemno majhen, k čemur po njegovih navedbah prispeva tudi fiskalno pravilo. "Imamo najbolj rigorozno fiskalno pravilo v EU in tudi o tem bi se bilo treba pogovoriti," je dodal.

Da vlado pri pripravi proračuna omejuje fiskalno pravilo, je spomnila tudi vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper. Čeprav je na voljo največ sredstev doslej, pa je treba te omejitve spoštovati, je dejala.

V Levici kritični do vladnih "rezov v socialo" in napovedi o dvigu izdatkov za vojsko

Sicer pa je premier pojasnil, da nima zagotovil Levice za podporo proračunoma. "Imam samo zagotovilo, da bom vedno moral plačevati davke in da bom nekega dne umrl," je bil slikovit. Spomnil je, da so stališča Levice znana, pojavljale pa so se vedno nove zahteve.

Ta stranka sicer svojo podporo proračunu pogojuje z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s čimer se tudi v koaliciji strinjajo, je pa po Šarčevih navedbah vprašanje, kako to izvesti. Levica je vlado posvarila tudi glede obrambnih izdatkov, a je Šarec spomnil, da smo se odločili za svojo vojsko, zato naj bo tudi opremljena, tako zaradi nas kot zaradi mednarodnih zavez. Ne moremo kar ukiniti vojske, če Levica reče, da je ne potrebujemo, je menil. Njihovi glasovi so pomembni, saj vlada sama nima 46 glasov, potrebnih za primer, če bi državni svet na proračun dal veto.

Glede izdatkov za obrambo pristojni minister Karl Erjavec ni preveč zadovoljen, saj so ambicije višje. Prihodnje leto bodo obrambnim izdatkom namenili 1,08 odstotka BDP in čeprav bi si želeli več, jim tudi to daje možnost uresničevanja načrtov. Poudaril pa je, da ne gre za izpolnjevanje zavez do Nata, ampak za potrebno modernizacijo Slovenske vojske.

Ali bo na proračun vezal zaupnico, se Šarec še ni odločil. V koaliciji želijo imeti za primer veta državnega sveta na zakon o izvrševanju proračuna zagotovljenih 46 glasov, a jih sami, brez Levice ali katere druge stranke, nimajo.

"Malo denarja, malo muzike. A pas moramo zategniti, dokler je še leto debelih krav"

Večina proračunskih uporabnikov bo po predlogu dobila več kot doslej in poslanec DeSUS Robert Polnar je prepričan, da bodo uspeli doseči dogovor. "Državni proračun je tako pomembna zadeva, da mora biti iz njegovega sprejemanja izvzeto vsakršno izsiljevanje in pogojevanje," je dejal. 

Notranji minister Boštjan Poklukar je z dodeljenimi sredstvi zadovoljen, prav tako minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik. "Seveda bi rad več, saj bi tudi vi radi večjo plačo, mar ne," je dodal. Ob tem je Česnik opozoril, da je fiskalno pravilo eno za vse. "Malo denarja, malo muzike. A pas moramo zategniti, dokler je še leto debelih krav."

Nasprotno je minister za okolje Simon Zajc pričakoval zelo burno razpravo. Kot je dejal, je verjetno vsak minister prišel na sestanek z željo po povečanju sredstev za svoj resor. "Nam manjka predvsem na postavkah odprave posledic naravnih nesreč in urejanja vodotokov," je dejal o proračunu svojega ministrstva.