Medtem ko smo v preteklosti tradicionalno podeželski Slovenci drli v mesta in se natrpali v stanovanjske bloke novozgrajenih spalnih naselij, ker je bilo v mestu vse bolje in lepše, se zadnja leta ta trend že pošteno obrača; ljudje imajo sicer še zmeraj službe v mestih, na podeželju pa si gradijo hiše, svoje oaze miru v objemu narave in svobode. Ne glede na to, ali govorimo o povratnikih, torej tistih, ki so rojeni na podeželju, ali o meščanih, ki se prvič selijo iz mesta, gre za proces, značilen za razvite družbe. Podeželje zaradi tega doživlja spremembo svoje tradicionalne podobe in sestave; ne predstavlja več zgolj kmečkega okolja, ampak se meša z načinom življenja »mestnih podeželanov«. Trčenje dveh svetov pa prinaša tako pozitivne kot negativne posledice.

»Izginjanje urbanega in ruralnega načina življenja zaradi širjenja urbanega prebivalstva v ruralna območja imenujemo rurbanizacija.« Geograf Marjan Ravbar

RURBANIZACIJA

Izginjanje urbanega in ruralnega načina življenja zaradi širjenja urbanega prebivalstva v ruralna območja imenujemo rurbanizacija, pravi geograf Marjan Ravbar. Vse bolj zahtevna dinamika dela tudi vse več Slovencev vodi k želji po življenju, ki je bolj v sožitju z naravo, slovensko podeželje pa se je po osamosvojitvi države, oblikovanju manjših občin in vstopu v Evropo narodov razvilo do te stopnje, da s svojo ponudbo konkurira mestom oziroma jih pri čem celo prekaša. Nekdaj velika razlika med vasjo in mestom se je močno zmanjšala: podeželje je z urbanimi središči povezano z urejenimi cestami, celo avtocestami, sodobna je tudi vsa druga infrastruktura, od vodovoda in kanalizacije do ravnanja z odpadki, telekomunikacij. Še tako majhna občina ima šolo, vrtec, pošto, zdravstveno ambulanto …

ZA »PRIŠLEKE« NA DEŽELO POSTAJAJO KMETJE MOTEČ DEJAVNIK

Če temu dodamo dejstvo, da sta nakup ali gradnja nepremičnine cenejša, je toliko bolj jasno, zakaj je življenje na podeželju vse bolj privlačno. »Bi pa bilo prav, da se 'prišleki' zavedajo, v kakšno okolje se selijo,« opozarja Felicita Domiter, svetovalka za razvoj podeželja, saj gre za podeželski prostor, v katerem je kmet s svojo dejavnostjo nepogrešljiv, to pa ni nujno skladno z idealizirano predstavo o harmoničnem življenju v naravi. »Zdaj se namreč dogaja, da kmet postaja moteč. Novi prebivalci vasi se pogosto pritožujejo zaradi hrupa kmetijskih strojev, smradu, ki ga povzročajo gnojenje njiv in silosi, večje prisotnosti muh in drugih insektov zaradi bližine živine, umazanih cest ob spravilih letine in podobno. Zaradi naštetega ne morejo imeti piknikov, kadar bi želeli, ne morejo zunaj sušiti perila, imajo umazane avtomobile, ne morejo odpirati oken. Tako pač je, če se preseliš v okolje, kjer sta ti levi in desni sosed kmeta; ne moreta za vsako delo, ki ga opravita, pošiljati sporočil, kot je v navadi, kadar nekdo v bloku kaj prenavlja – denimo prek oglasne deske sosede prosi za razumevanje.« Zadnje čase je vse več primerov, ko posamezniki ali organizirane skupine ljudi želijo preprečiti kmetovanje na površinah v bližini njihovih stanovanjskih hiš in zahtevajo prepoved kmetovanja v neposredni bližini, saj naj bi kmetje uporabljali strupe, da bi svoje rastline zaščitili pred boleznimi in škodljivci, ugotavljajo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Tam so sicer prepričani, da večina kmetov kmetuje odgovorno in v skladu s predpisano zakonodajo, zato pričakujejo, da bodo tako ravnali tudi ostali krajani in kmetu ne bodo kratili pravice do kmetovanja, ki mu gre po zakonu o kmetijstvu. V poglavju Kmetijska opravila namreč piše, da ima kmet pravico, da kmetijska opravila opravlja nemoteno.

BREZ SOŽITJA NE BO ŠLO

»Kot se vse spreminja, se spreminja tudi podeželje. Res je, da se vsi med seboj ne poznajo več, kot so se nekoč, manj je druženja in tradicionalne medsebojne pomoči, tudi pozdravljajo se ne več vsi, kar je bilo še pred leti tako rekoč nemogoče. Tudi na podeželje so vdrli vplivi današnjega spremenjenega življenjskega sloga, ki ga zaznamujejo individualnost, socialna nepovezanost, samozadostno osredotočanje na lastno družino, nekmetijska raba površin ... Zagotovo pa so novi prebivalci na podeželje vnesli tudi neko svežo energijo, pestrost, večjo urejenost okolja. Dejstvo je, da so postali del podeželja, zato je nujna vzpostavitev sožitja z upoštevanjem in spoštovanjem drugačnosti,« je sklenila Felicita Domiter.