Nanosatelit bo zaznaval različne vegetacijske vzorce in beležil posledice naravnih nesreč. Zaznaval bo tudi požare in višje ležeče oblake ter spremljal poti vulkanskega prahu.
Nanosatelit Trisat, ki so ga razvili na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (Feri), je pripravljen na izstrelitev. Včeraj je fakulteta s podjetjem SAB-LS podpisala pogodbo o utirjenju nanosatelita v sončno sinhrono orbito.
Nanosatelit, težak 4,4 kilograma, na nosilni raketi Vega C ne bo potoval sam, temveč v družbi še 50 drugih satelitov, med ostalimi tudi prvega slovenskega satelita Nemo HD (65 kilogramov), ki so ga razvili v Centru odličnosti Vesolje-SI.
Skoraj v celoti razvit v Sloveniji
Ena od posebnosti okoli pet kilogramov težkega nanosatelita, katerega življenjsko dobo ocenjujejo na šest let, je po besedah vodje projekta Trisat Iztoka Krambergerja dejstvo, da je skoraj v celoti plod slovenskega znanja. »Skoraj ves razvoj je bil storjen v Sloveniji, razen sončnih panelov,« je pojasnil.
Glavni namen misije Trisat je prikaz oziroma testiranje robustnosti vesoljske elektronike. »V osnovi gre za tehnološko demonstracijo. To pomeni, da prikazujemo miniaturizacijo naših tehnologij,« je povedal Kramberger. »Tehnološka demonstracija je zelo pomembna z gospodarskega vidika. Podsistemi satelita se sicer že prodajajo, s preizkusom v vesolju pa lahko močno zvišaš zaupanje v izdelek,« je dodal.
Z njim predvsem testirajo tehnologijo
Solarni paneli so edini del satelita, ki ni bil proizveden s slovenskim znanjem.
Mariborski študenti so se veliko posvečali predvsem razvoju minimiziranja strojne opreme, konkretno električnega napajalnega sistema, komunikacijskega modula in računalnika na krovu. K sodelovanju sta bili povabljeni tudi dve slovenski podjetji, ki sta satelit opremili z instrumenti in podsistemi. Podjetje Teletech Net (SkyLabs) je razvilo minimizirano multispektralno kratkovalovno infrardečo fotokamero, ki je glavni instrument misije. To je prvič, da bo takšna kamera v vesolju.
Drugo podjetje, Beyond Semiconductor, pa je predlagalo razvoj minimiziranega visokoprepustnega komunikacijskega modula S-band za majhne satelite, ki bo nanosatelitu omogočal komunikacijo z Zemljo.
Prihodnost je v nanosatelitih
Zaradi svoje majhne teže, kar seveda pomeni, da je mogoče na nosilno raketo naložiti več satelitov, se za nanosatelite predvideva, da bodo postali prihodnost človeške tehnologije v zemeljski orbiti. Nekateri sateliti v orbiti so trenutno veliki kot avtobus in vsak posebej zgrajen za svojo misijo. Nanosateliti pa bi, nasprotno, lahko bili masovno proizvedeni in tako cenejši ter lažji za izdelavo.
