Bralka na podlagi svoje negativne izkušnje domneva, da eno od večjih slovenskih podjetij, ki se ukvarja s telekomunikacijo, izvaja goljufivo prodajo svojih storitev na daljavo. Menda je prav s tem podjetjem enake težave kot ona imelo še več ljudi.

Pravi, da so jo lani poleti iz omenjene družbe poklicali po telefonu in ji ponudili zakup mobilnega paketa. Kljub odklonitvi ponudbe, saj da ima storitev, mobilno telefonijo, urejeno že drugod, ji je telefonska promotorka sporočila, da ji bodo vseeno poslali promocijski material s ponudbo, ki pa da ne bo zavezujoča.

Kako to poteka …

Ne prav dolgo za tem na njihova domača vrata pozvoni kurir in prinese pošiljko, za prevzem katere pa je potreben podpis. Ker nje ali moža ni doma, pismo s podpisom prevzame bralkin 13-letni sin. »Ko vi prevzamete pošiljko in ob tem oddate svoj podpis, v bistvu podpišete pogodbo! Tudi če pismo prevzame vaša mama, žena, tašča ali kdo drug, je podpis veljaven in pogodba sklenjena,« priča.

Čez nekaj mesecev bralka ugotovi, da prejema položnico z novo postavko. Poleg obeh starih postavk, ki se nanašata na naročnino za televizijo in internet, kar družina sicer ima naročeno pri telekomunikacijskem podjetju, na njej pristane nov znesek, ki prikazuje naročnino za mobilno telefonijo v višini okoli 10 evrov. Ker pa storitve niso naročili ali zanjo sklenili pogodbe, se obrnejo na ljubljansko podjetje, kjer iščejo obrazložitev.

Kaj je odkrila

Postavko za mobilno telefonijo so pri telekomunikacijski družbi pravzaprav poskušali reklamirati, a so jih dlje časa zavračali, kar je razvidno tudi iz pisne elektronske korespondece, ki nam jo je Štajerka pokazala. Odpravili so jo z obrazložitvijo, da gre za storitev, za katero so podpisali pogodbo. Štajerka je zato prosila, da ji pošljejo kopijo pogodbe, nakar je z grozo ugotovila, da je na njej res elektronski podpis, in to tisti, ki ga je sin prispeval, ko je moral podpisati za prevzem pošiljke.

»Njegov elektronski podpis (podpis je oddal prek tablice) so kar skenirali na pogodbo. Tako da pazite, kaj podpisujete. Mi smo zadevo predali inšpekcijskim službam ter podali kazensko ovadbo na policijo. Danes sem na pogovoru s pristojnimi službami izvedela, da je na tak način nasankalo več ljudi,« nam pove.

Inšpektorat izdal prepoved

Tudi mi se obrnemo na Tržni inšpektorat RS, kjer nam povedo, da v zvezi z nenaročenimi ponudbami blaga in storitev zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami prepoveduje nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov. »Poslovna praksa se šteje za agresivno, če v določenem primeru ob upoštevanju vseh značilnosti in okoliščin z nadlegovanjem, prisilo, vključno z uporabo sile ali nedopustnim vplivanjem, bistveno zmanjša ali bi utegnila bistveno zmanjšati svobodo izbire ali ravnanja povprečnega potrošnika v zvezi z izdelkom ter s tem povzroči ali bi utegnila povzročiti, da potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel,« pojasnijo. In prav to se je zgodilo v primeru Štajerke, katere zgodbo predstavljamo.

Tržni inšpektorat RS nam pojasni še, da ima zakonsko podlago, da takšno nepošteno prakso z odločbo prepove, če presodi, da bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov ne glede na obliko krivde podjetja. »Za uporabo agresivne poslovne prakse je predvidena globa v višini od 3000 do 40.000 evrov za pravno osebo in od 300 do 2000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe.«

Povedali so nam tudi, da je v preteklosti tržni inšpektorat že obravnaval primere poslovanja podjetja, ko so se sicer potrošniki strinjali, da jim na dom pošljejo ponudbo, pri čemer pa so potrošniki s tem, ko so podpisali, da so prevzeli pošiljko, podpisali tudi naročniško pogodbo s podjetjem, saj brez podpisa pogodbe niso mogli prevzeti pošiljke. Tržni inšpektorat je izdal odločbo, s katero je takšno prakso prepovedal.