Prometna policija je na avtocestnem priključku pri Zgoniku ustavila avtomobil z italijanskimi registrskimi označbami. Za volanom je sedel italijanski državljan B. D. v spremstvu G. A., prav tako z italijanskim potnim listom. Policisti so ob odprtju prtljažnika odkrili posebno izdelane lesene zaboje, v katerih sta moška prevažala kar 24 pasjih mladičev. Devet jih je bilo pasme maltežan, 15 pa pasme koder. Kot so sporočili policisti, so bili vsi psi brez čipa in dokumentov, ki bi potrjevali, da so opravili cepljenje proti steklini. Moška so policisti ovadili zaradi tihotapljenja živali, prestrašene pse pa je po zasegu pregledal dežurni živinozdravnik.
Madžarska naveza
Kot je bilo ugotovljeno, sta bila tihotapca na poti iz Madžarske v Italijo, psi pa prihajajo z ene od madžarskih farm psov, ki se ukvarja z ilegalno vzrejo. Večina »pasjih farm« se nahaja v vzhodni Evropi, predvsem na Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, v Romuniji, Bolgariji, Srbiji, Makedoniji in BiH. Od tam živali »tovorijo« na zahod, kjer jih prodajo po dobičkonosnih cenah, ki pa so še vedno nižje od rodovniških. Slovenija v tej zgodbi igra predvsem tranzitno vlogo. Razmere v teh pasjih farmah so često katastrofalne, saj rejci za živali praktično ne skrbijo. Psi tako živijo v zapuščenih prostorih, brez oskrbe, v lastnih iztrebkih. Ker so samice praktično ves čas breje, so zelo izčrpane, zato jih veliko pogine, nekatere pa rejci ubijejo kar sami. Po nekaterih podatkih je tihotapljenje psov in mačk na stari celini tretji najbolj dobičkonosen ilegalni posel, za drogami in orožjem.
Na policiji so obveščeni
Kot so nam povedali na Generalni policijski upravi, policija ukrepa le, če je ugotovljeno, da gre pri prevozu psov tudi za sum storitve kaznivega dejanja mučenja živali (341. člen KZ-1), to je v primeru, da bi ugotovili, da so bili psi dalj časa podvrženi nepotrebnemu povzročanju trpljenja, da je zaradi načina prevoza prišlo do pogina psov ali trajne okvare zdravja. Policisti so sicer obveščeni o preprodajalcih, ki v avtomobilih in kombijih, brez potrebne dokumentacije, hrane, vode, prostora in zračnosti, prevažajo pse iz vzhodnoevropskih držav na zahod. Starejši podatki kažejo, da so preprodajalci v Slovenijo pripeljali več kot tisoč mladičev s spornih pasjih farm, a je zaradi naraščajočih trendov nakupovanja cenejših psov v zadnjih letih ta številka danes verjetno precej višja.
Vzreditelji opozarjajo
Seznam aktualnih rodovniških legel, dostopen na straneh slovenske kinološke zveze, je precej krajši, kot bi si neki laik mislil. Na seznamu vzrediteljev angleških buldogov se denimo znajde samo eno ime. Vzreditelj Gorazd Britovšek nam je povedal, da je eden od glavnih vzrokov za širitev ilegalne dejavnosti cena takšnih psov, saj so precej cenejši, ljudje pa so premalo informirani, da bi zaznali nevarnost takšnega nakupa. »Ko kupuješ psa, ni tako, kot da bi šel kupit igračo v trgovino,« pravi Britovšek in opozarja, da je pri nakupu rodovniškega psa treba raziskovati leglo in razmere dlje časa, tudi eno leto. »Ugotoviti moraš, kakšen pes ti ustreza, pozanimati se moraš o psarnah in poizvedeti, ali so preverjene, obiskovati razstave, preveriti, kdo je oče in kdo mama. Psa ne moreš kar kupiti v enem tednu.« Vzreditelj angleških buldogov svetuje, naj kupci pasemskih psov odidejo pogledat urejenost psarne. Lastniki teh so namreč pod nadzorom vzrejnega referenta, ki pride v kontrolo in poda oceno. Tudi ko stranka kupi psa, ji vzreditelj v skladu s pogodbo, sklenjeno s kinološko zvezo, mora biti na razpolago in ji pomagati. »Ne moreš pa kupiti psa na parkirišču iz prtljažnika, dati človeku 500 evrov in ga nikoli več videti,« pojasnjuje Britovšek. Po mnenju nekaterih vzrediteljev se sicer situacija pri nas v zadnjih letih izboljšuje.
