Mobilna verzija
11:32 20. avgust 2018

Komisija je pri poslovanju Dijane Đuđić v NKBM naletela na več sumljivih transakcij

G.G./STA
2 Posodobljeno: 13:44 / 17.5.2018

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v Novi KBM preiskave ni dokončala.

nkbm

Foto: STA

Britovšek zavrača navedbe preiskovalne komisije DZ, češ da gre za laganje, podtikanje in zlorabo instituta preiskovalne komisije. Če bo komisija zoper njega vložila ovadbe, bo sam proti članom vložil ovadbe zaradi krive ovadbe, napoveduje.

Tudi tej komisiji je predsedoval Jani Möderndorfer (SMC), ki je razložil, da komisija dela ni končala zaradi pomanjkanja časa in ker se je nekdanji prvi mož Nove KBM Aleš Hauc izmikal zaslišanju.

"Nova komisija bi morala raziskati tudi njegovo odgovornost, saj je ta ni uspela ugotoviti v celoti," je dejal Möderndorfer. Dodal je, da so to lahko našli le pri nekdanjem direktorju sektorja za korporativno varnost in nazor v Novi KBM Primožu Britovšku, zoper katerega bodo podali ovadbe zaradi suma kaznivih dejanj, ki pa niso povezana "zgolj z onemogočanjem nadzora na področju pranja denarja in financiranja terorizma v banki".

Britovšek je bil tudi namestnik pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma in je razpolagal z manjkajočim poročilom njegove predhodnice na tem položaju, ki je opozarjala na alarmantno stanje na tem področju in ga je Banki Slovenije prikril. "Poleg tega je bil tudi posredno odgovoren za njeno zamenjavo oz. za zakrivanje sledi in nagovarjanje nove pooblaščenke k prirejanju poročila o notranjem nadzoru na tem področju," je ugotovila komisija.

Denar naj bi prali tudi slovenski državljani

Komisija je preverjala sume pranja denarja italijanskih kriminalnih združb, pri čemer so italijanski državljani v banki odprli račun, na katerih so nakazilom sledili gotovinski dvigi, kar je znano pod imenom italijanska tipologija. Banka je s Haučevim prihodom v letih 2013 in 2014 izvedla reorganizacijo in kadrovske zamenjave, kar so tuji državljani izkoristili. "Komisija pa je naletela tudi na sume pranja denarja slovenskih državljanov, in to celo zaposlenih v banki," je poudaril Möderndorfer.

Primer Dijane Đuđić

Nova komisija DZ v novem sklicu naj po Möderndorferjevih besedah razišče tudi primer državljanke BiH Dijane Đuđić, pri kateri je SDS najela posojilo. Komisija je namreč ugotovila, da se je italijanska tipologija pojavila tudi v primeru Đuđićeve.

Kot je povzel Möderndorfer, je Đuđićeva v Novi KBM odprla račun, potem ko ji ga je zaprla ena od tujih bank v Sloveniji. Do oktobra 2017 se je na tem računu odvilo "več sumljivih transakcij, znesek pa ima preko šest ničel". "Skupni znesek je lahko tudi višji, saj komisija ni pridobila vseh podatkov," je dejal.

"Komisija je ugotovila, da poslovanje Đuđićeve odraža sume kaznivih dejanj pranja denarja, fiktivnega poslovanja, davčnih utaj in davčnega vrtiljaka ter uničevanja in ponarejanja poslovne dokumentacije," je navedel Möderndorfer. Dodal je, da je "delovala kot del dobro organizirane združbe, ki je preko slamnatih podjetij odpirala bančne račune, preko katerih so bili usmerjeni tokovi denarja neznanega izvora in so se praviloma dvigovali v gotovini".

Zato so se po Möderndorferjevih besedah dotaknili tudi posla, ki ga je Đuđićeva sklenila "z eno od pomembnejših slovenskih političnih strank". Posojilna pogodba v višini 450.000 evrov je bila zavarovana z deležem pravne osebe, katere vrednost je po podatkih z Ajpesa ovrednotena na 17.000 evrov. Posojilo je najela SDS, ki ga je medtem že vrnila.

A, kot je dejal Möderndorfer, posojilo ni bilo zavarovano v višini zneska posojila, razlika pa ne bi bila sporna, če bi šlo za posojilno pogodbo. "S tega vidika pa bi lahko nastopil sum utaje davkov, saj je imela politična stranka sklenjeno posojilno pogodbo, dejansko pa je pogodba vsebovala tudi prodajno opcijo. Prodaja deleža, vrednega 17.000 evrov, v višini 450.000 evrov bi namreč povzročila plačilo davka, tega davka pa ni, če se posojilna pogodba konvertira v lastniški delež," je pojasnil.

Zato naj se v preiskavi v naslednjem sklicu DZ identificira lastništvo podjetij, ki so del sheme Đuđićeve, pa tudi z njo povezanih slovenskih državljanov. "Kar se tiče posojila politični stranki, pa bo treba ugotoviti izvor denarja in kako je Đuđićeva prišla v stik s politično stranko," je menil in dodal, da ta afera meče slabo luč na delovanje in financiranje političnih strank. Posojila pravnih oseb, ki niso finančne institucije, so namreč prepovedana, posojila fizičnih oseb pa omejena na desetkratnik povprečne mesečne plače.

Na vprašanje, ali sta se v tej povezavi v dokumentih pojavila tudi župan Zavrča Miran Vuk in davčni svetovalec Rok Snežič, Möderndorfer zaradi zaupnosti podatkov ni mogel odgovoriti.

Komisija, ki je poleg sumov pranja denarja v Novi KBM preiskovala tudi sume pranja denarja in financiranja terorizma v NLB, je zaslišala 47 prič iz obeh bank, urada za preprečevanje pranja denarja, policije, ministrstev za notranje in zunanje zadeve ter finance in Banke Slovenije. Zaslišala je šest skritih prič in opravila pogovor s tremi žvižgači.

Vaš prispevek