Stres je na sodišču pojasnil, da se ne spomni posla, s katerim naj bi mariborska škofija, sedaj nadškofija, z nakupom in precej dražjo prodajo omenjenih delnic pridobila za 1,2 milijona evrov premoženjske koristi. Zanikal je tudi navedbe, da naj bi mu upokojeni nadškof Franc Kramberger, ki je med obtoženimi v tej zadevi, prepustil vodenje gospodarskih zadev.

Poleg Krambergerja so obtoženi tudi nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec, nekdanji predsednik uprave Etola Ivan Ferme in nekdanji prvi mož družbe NFD Stanislav Valant, na sodišče pa je danes prišel le Krašovec.

"Ne spomnim se, kdo mi je pogodbo v podpis prinesel, ne kdaj in ne kje. Jasno je, da sem v škofovi odsotnosti marsikaj podpisoval. S škofom Krambergerjem nisva ekonomista in gospodarstvenika, na to se ne spoznava," je danes dejal Stres.

"Ne jaz, ne on nisva vodila gospodarskih poslov ali pa pripravljala pogodb. Čutili pa smo, da to ni dobro. Vse gospodarske zadeve škofije smo zato združili v Gospodarstvo rast," je pojasnil. Prodaja in nakup delnic sta bila del širokega spektra njihovih gospodarskih dejavnosti, niso pa bili specializirani ali usmerjeni v takšno trgovanje.

Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec
Bobo
Vsi drugi so priznali, Krašovec pa se ima za žrtev.

Nekdanji ekonom Krašovec je sicer v svojem zagovoru prst uperil v Stresa in dejal, da je bil ta z dekretom pristojen za gospodarske zadeve nadškofije. Povedal je, da je generalni vikar Stres med letoma 2000 in 2006 vodil vse ekonomske posle mariborske nadškofije, njegova desna roka Greta Sevčnikar pa je opravljala računovodske posle.

Danes je pričal tudi nekdanji član gospodarskega sveta, posvetovalnega telesa mariborske škofije Dušan Zazijal, ki pa o poslu ni znal veliko povedati. Leta 2004 so imeli v škofiji po njegovih besedah "posebno stanje", ker je gospodarski svet nastal kot posledica zmanjšanega zaupanja ekonomu Mirku Krašovcu. Po njegovih besedah je imela škofija računovodjo, ki bil odgovoren za izvajanje plačilnega prometa po navodilih ekonoma, ki pa so mu zaradi nezaupanja odvzeli del pooblastil.

Pogodbe sta po njegovih besedah podpisala Kramberger in Stres. Šele leta kasneje naj bi Zazijal sicer izvedel, da bi morala škofija za tolikšen posel pridobiti dovoljenje Vatikana. "Ob zlomu škofije so nas v Vatikanu spraševali, kako smo mogli tako poslovati," je dejal.

Specializirani državni tožilec Boštjan Valenčič četverici očita zlorabo položaja v sostorilstvu pri poslu iz decembra 2003, ko je Rimskokatoliška škofija Maribor od Krekove družbe za 938.407 evrov kupila 46.850 delnic Mladinske knjige in jih nato še isti dan družbi Etol prodala za 1,54 milijona evrov. Aprila 2004 je mariborska škofija od Krekove družbe kupila še 51.283 delnic Mladinske knjige v vrednosti skoraj 1,03 milijona evrov. Za 1,69 milijona evrov jih je nato prodala družbi NFD.

S posloma naj bi škofija zaslužila 1,2 milijona evrov, za enak znesek pa naj bi bili oškodovani družbi Etol in NFD.