Preiskava pranja denarja iz Irana zaključena: politična odgovornost tudi pri predsedniku vlade
G.G./STA
17. 5. 2018, 11.22
Posodobljeno: 17. 5. 2018, 13.16
Deli članek:
Parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma je končala preiskavo v primeru NLB in suma pranja denarja iz Irana.
Bobo
Prodaja NLB Vite je sicer dodatna zaveza Evropski komisiji zaradi zamude pri privatizaciji NLB.
STA
Jani Möderndorfer je zatrdil, da bo komisija iranske posle NLB preiskovala zelo hitro.
Predsednik komisije državnega zbora Jani Möderndorfer (SMC) je povedal, da nosijo politično odgovornost zaradi neukrepanja v tem primeru nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, nekdanja ministra za finance oz. zunanje zadeve France Križanič oz. Samuel Žbogar ter nekdanji predsednik vlade Borut Pahor.
Pahor je v odzivu povedal, da leta 2010, ko je bil predsednik vlade, poročila Sove o domnevnem pranju denarja v NLB ni prebral. Za informacijo o nakazilih iranskega denarja prek NLB je izvedel šele junija lani, ko je bila o tem obveščena javnost.
NLB ima po njegovih besedah danes sistem nadzora nad tem področjem zgledno urejeno. A v letih 2008 do 2011, na katera se je nanašalo obdobje preiskave, temu ni bilo tako. Za to so odgovorni takratni organi vodenja, pri čemer je Möderndorfer izpostavil odgovornost nekdanjega člana uprave NLB Mirana Vičiča, ki je bil zadolžen za področje plačilnega prometa. Centralna banka v teh primerih banke ni kaznovala, ta postopek je opustila oz. ga je zaključila brez ustrezne razlage. Odgovornost za to je Möderndorfer pripisal takratni direktorici pravnega oddelka Banke Slovenije Jasni Iskra.
Kazenske ovadbe
France Križanič zavrača politično odgovornost. Poudaril je, da finančni minister v Sloveniji nima pooblastil za odločanje v posameznih postopkih urada za preprečevanje pranja denarja. To vlogo mu jo je, kot je dodal, želel pripisati predsednik komisije.
Komisija pa bo zaradi krivega pričanja kazensko ovadila dve priči v tem primeru oz. nekdanji uslužbenki NLB, in sicer Milko Ižanec, ki je bila v tistem času vodja poslovalnice za tuje osebe v NLB, in Zdenko Bernik Strelec, ki je bila v tistem času odgovorna za področje preprečevanja pranja denarja v banki.
Möderndorfer je povzel, da v primeru, ko je iranski državljan Iraj Farrokhzadeh prek računov, odprtih pri NLB, z nakazili iz iranske banke domnevno pral denar, ni šlo za transakcije, povezane s klasičnim pranjem denarja oz. je bil tak primer le eden. "V NLB se je zgodila t.i. iranska shema," je dejal in pojasnil, da ni šlo za posameznika, ki bi skušal izigravati sistem, temveč je bil ta del sheme iranskih bank, ki so prek Slovenije kršile pravila embarga.
Möderndorfer je med drugim povedal še, da bodo zoper nekatere policiste podali prijavo na specializirano državno tožilstvo. Na ministrstvu za notranje zadeve so v tem primeru že izvedli notranji nadzor nad delom policije, je dodal, komisija pa bo po njegovih navedbah vladi predlagala še, naj obveščevalno-varnostni sistem izboljša, da bo ta bolj učinkovit.
STA
