Preračunali so in odločili ...

Za približno 400 evrov so jim povišali prejemek

T.L./STA
19. 4. 2018, 12.41
Posodobljeno: 19. 4. 2018, 12.42
Deli članek:

Pravico vojakov prostovoljcev do denarnih prejemkov na opravljanju prostovoljnega služenja vojaškega roka določa zakon o vojaški dolžnosti, s spremembo uredbe pa želi vlada povečati zanimanje kandidatov za opravljanje prostovoljnega služenja vojaškega roka.

Profimedia
Vojakom prostovoljcem za 400 evrov višji prejemek.

Vlada, ki opravlja tekoče posle, je s spremembo uredbe za približno 400 evrov povišala prejemek prostovoljcev na služenju vojaškega roka, s čimer želi povečati zanimanje kandidatov. Prav tako je sprejela srednjeročni obrambni program 2018-2023, po katerem se bodo obrambni izdatki v povprečju povečali za okoli 43 milijonov evrov na leto.

Pravico vojakov prostovoljcev do denarnih prejemkov na opravljanju prostovoljnega služenja vojaškega roka določa zakon o vojaški dolžnosti, s spremembo uredbe pa želi vlada povečati zanimanje kandidatov za opravljanje prostovoljnega služenja vojaškega roka, ki je v zadnjih letih upadlo, so zapisali v sporočilu po seji.

Kot so pojasnili, se bo osnova za izračun prejemkov vojakov na prostovoljnem služenju vojaškega roka s sedanjih 90 odstotkov minimalne plače povečala na 115 odstotkov minimalne plače, kar pomeni, da se bo prejemek posameznega prostovoljnega vojaka povišal za približno 400 evrov. Vojak prostovoljec, ki bo uspešno opravil temeljno vojaško strokovno usposabljanje, bo tako prejel do 1880 evrov za 14 tednov usposabljanja, so navedli.

Po njihovih navedbah bodo za realizacijo uredbe ob sedanji dinamiki števila napotitev na prostovoljno služenje za leto 2018 potrebna sredstva v višini približno 39.600 evrov in v enakem znesku tudi za leto 2019. Leta 2017 je bilo namreč na prostovoljno služenje napotenih 83 kandidatov, uspešnih pa jih je bilo 58.

Ob tem so dodali, da je pridobivanje vojaško in strokovno usposobljenih vojakov prostovoljcev "nujno tako za popolnjevanje vseh struktur Slovenske vojske, torej poklicne strukture in pogodbene rezerve, kot tudi za uresničevanje razvojno-usmerjevalnih in doktrinarnih dokumentov s področja obrambe".

Glede srednjeročnega obrambnega programa RS pa so zapisali, da ta določa cilje ter najpomembnejše usmeritve delovanja in razvoja obrambnega sistema v obdobju 2018-2023. Pri tem upošteva resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, finančne zmožnosti države ter sprejete sklepe vlade o povečanju sredstev za obrambo in cilje zmogljivosti Nata 2017 za Slovenijo.

Po njihovih navedbah bo prioriteta delovanja Slovenije sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah z vojaškimi in civilnimi zmogljivostmi na območju Jugovzhodne Evrope. Poleg tega bosta za Slovenijo v srednjeročnem obdobju poseben izziv tudi zagotavljanje in financiranje dogovorjenega prispevka zmogljivosti v aktivnostih okrepljene zavezniške odvračalne in obrambne drže, s katerimi bo zavezništvo izboljšalo zmožnosti kolektivne obrambe.

V okviru Nata bo srednjeročni obrambni program omogočil postopno izpolnjevanje zavez iz Walesa, ki se med drugim nanašajo na rast obrambnih izdatkov na raven dveh odstotkov BDP in na 20-odstotni delež za investicije v okviru obrambnih izdatkov. Prav tako bo program omogočil izpolnjevanje zavez PESCO, ki se prav tako nanašajo na povečanje obrambnih proračunov in povečanje deleža za investicije pa tudi na dolgoročno namenjanje sredstev za raziskave in razvoj v obsegu do dveh odstotkov obrambnega proračuna ter povečanje obsega sodelovanja v vojaških misijah in operacijah EU, so zapisali v sporočilu.

Kot so pojasnili, je srednjeročni obrambni program podlaga za proračunsko načrtovanje in pripravo poslovnih načrtov ministrstva za obrambo in Slovenske vojske. Obrambni izdatki se bodo v obdobju do leta 2023 povečali za okoli 43 milijonov evrov letno in bodo dosegli 679 milijonov evrov leta 2023, ko bo delež izdatkov za obrambo dosegel 1,11 odstotka BDP.