Je bitka izgubljena?

Mladi bi najeli, stanovanj pa ni

Simon Rosc/Novice Svet24
27. 1. 2018, 08.00
Deli članek:

Edina stalnica v življenju je sprememba in tej splošni resnici se ni uspel izogniti niti slovenski nepremičninski trg.

Profimedia
V Ljubljani primanjkuje stanovanj srednjega cenovnega razreda in obsega. To so stanovanja, v velikosti od 50 do 60 kvadratnih metrov.

Za letošnje leto strokovnjaki napovedujejo ponovno rekordno rast cen nepremičnin, sploh v slovenski prestolnici, stanovanj srednjega cenovnega razreda je premalo, najemniki, ki si želijo ustvariti dolgoročen dom, pa se držijo za glave. In prste vmes ima gotovo tudi eden najdražjih startupov na svetu, multinacionalka Airbnb.

Črni trg cveti: iz registra Airbnb je razvidno, da je v Ljubljani trenutno aktivnih kar 1104 najemodajalcev, medtem ko jih je po podatkih Ajpesa registriranih le 89.

Podatki povedo vse

Če je bilo leta 2011 v Ljubljani prek spletne platforme Airbnb na voljo le 31 enot, jih je danes že skoraj 1600. Posledično je vse manj stanovanj, ki so na voljo za dolgoročni ali srednjeročni najem, sploh primanjkuje zglednih prostorov, ki jih ponujajo za spodobno ceno. »V Ljubljani primanjkuje stanovanj srednjega cenovnega razreda in obsega. To pomeni, da v slovenski prestolnici primanjkuje stanovanj, velikih od 50 do 60 kvadratnih metrov, ki bi se prodajala ali oddajala za 500 do 600 evrov na mesec in bi bila na voljo za daljše bivanje. Ljubljanski trg nepremičnin je namreč specifičen. V Ljubljani je koncentracija prebivalcev velika, veliko je priseljevanja, obenem pa se mesto v zadnjih letih turistično razvija,« pravi Predrag Todić, direktor podjetja Ljubljana nepremičnine, ki je prepričan, da so se s turistično zanimivostjo pojavili tudi kratkoročni najemi, zato je skoraj nemogoče najti v središču Ljubljane stanovanje, srednje veliko in za primerno ceno. 

Črna prihodnost za iskalce stanovanj? 

Rešitev bi bila nižji davek za najemodajalce stanovanj, a država ne stori ničesar.

Čeprav je Furs napovedal poostren nadzor nad vsemi imetniki stanovanj, ki prostore oddajajo turistom, je iz registra Airbnb razvidno, da je v Ljubljani trenutno aktivnih kar 1104 najemodajalcev, medtem ko jih je po podatkih Ajpesa registriranih le 89. Vsi ostali torej kljub opozorilom služijo na črno in si lahko v prihodnjih mesecih obetajo visoke kazni. Samo lani je Airbnb registriral 67 tisoč prihodov gostov v Slovenijo, ki so spali v stanovanjih, ki jih prek omenjene spletne strani ponujajo Slovenci, letos pričakujejo, da bo številka še višja. Kaj si torej lahko obetajo vsi tisti, ki še niso izgubili upanja, da bi v prestolnici našli stanovanje, v katerem bi se lahko ustalili? Če je verjeti trendom, nič spodbudnega, a za vsak problem obstajajo rešitve. Morda je čas, da država zniža davek, ki so ga dolžni plačati najemodajalci, in spremeni določene zakone, da bi najemodajalcem spet približali idejo o dolgoročnem najemu.