»Obiskali bova Jezersko. Nisva si znali niti predstavljati, kje je to, saj za ta kraj še nisva slišali,« povesta Alicia in Donata. Prepustili sta se naši presoji. »Dve uri po sestanku z uredništvom sva bili z Donato popolnoma zmedeni. Jezersko sem poskušala najdi v lokalnih vodnikih, ki sem jih našla na spletu, vendar v nobenem ni bilo omenjenega Jezerskega. Da je bila situacija še bolj kaotična, nisva vedeli, kako do Jezerskega sploh priti. Avtomobila nimava, zato sva preverili avtobusne povezave in ugotovili, da bo tudi pri tem kar nekaj težav. Iz Kranja do Jezerskega ob sobotah peljejo le trije avtobusi, medtem ko v nedeljo z Jezerskega do Kranja avtobusi ne vozijo. Sva ob tem upravičeno čutili nelagoden občutek?« začne zabavno pripovedovati Alicia.

drsališče
osebni arhiv
Tanja jima je pokazala tudi bližnje drsališče.

»Donata je bila med brskanjem po spletu precej uspešnejša. Našla je facebook stran, na kateri so bile navedene turistične informacije o kraju. Stran je bila zelo informativna, na njej sva našli tudi posnetek, ki prikazuje različne športne dejavnosti v različnih letnih časih. Pomirilo me je.« Med brskanjem po spletu sta našli še možnosti nastanitve in številne druge koristne informacije, ki so jima služile v nadaljevanju. »Med nastanitvami sva se odločili za hostel Stara pošta. Njihova spletna stran je bila prevedena v nemščino in nizozemščino, kar je bilo kot naročeno za naju. Poleg tega je hostel od središča mesta oddaljen le 15 minut hoje, cena nočitve pa je 19 evrov na osebo, kar naju je prepričalo,« dodaja Alicia.

Ob prihodu so ju prevzeli mešani občutki. Čudovita narava in mesto brez ljudi.

Uživali v razgledu

Dekleti sta se na pot odpravili v soboto ob 8.15 z glavne avtobusne postaje v Ljubljani. Ko sta prispeli v Kranj, sta imeli še pol ure časa do prihoda naslednjega avtobusa, ki ju je peljal na Jezersko, zato sta se na hitro sprehodili po Kranju. Med vožnjo do Jezerskega sta uživali ob pogledu na čudovito pokrajino in raztresene hiše ob poti. Presenečeni sta bili nad mirnostjo, številnimi polji in gorami, ki so se strmo dvigale. Zaradi očaranosti nad videnim sta se skoraj odpeljali mimo, saj nobena od njiju ni opazila krajevne table. Mestece sta prepoznali po eni izmed vil, hitro sta pripravili prtljago in izstopili.

alicia in donata obrez
osebni arhiv
Alicia in Donata, turistični izvedenki

Mešani občutki ob prihodu

Kot povesta, so ju ob prihodu preplavili mešani občutki. »Stali sva na avtobusni postaji in opazovali spektakularno planinsko panoramo Kamniških Alp, po katerih je Jezersko znano. Primerjali sva ga z Bledom in ugotovili, da gre za zelo majhno mesto, z eno ulico in z le nekaj avtomobili. Presenetilo naju je, da ima vsaka hiša svoj dovoz z glavne ceste. Tega v Nemčiji in na Nizozemskem ne poznamo. Sprehodili sva se skozi mestece, mimo osnovne šole, trgovine in pošte. Našli sva turističnoinformacijski center, kjer so imeli izobešeno obvestilo, da je v zimski sezoni zaprt, a turisti lahko pokličejo na navedeno telefonsko številko. Shranili sva jo in se odločili, da pokličeva, če bova potrebovali pomoč. V mestu je bilo še nekaj snega, zato so velike hiše in vile delovale precej pravljično. Pa vendar sva se počutili, kot da sva v mestu duhov, saj ni bilo nikjer nikogar. Le tu in tam je kdo bežal iz kašče v hišo ali je kakšen avtomobil zapeljal mimo,« razlaga Alicia.

Edini gostji

Sprehodili sta se do hostla, ki sta ga videli že od daleč, ter uživali v miru in spokojni naravi. Ob prihodu sta ugotovili, da imajo v okviru hostla v poletni sezoni možnost najetja glamping hišk, ki so ju povsem navdušile. Stopili sta do recepcije, tam pa jima je prijazna receptorka in lastnica Tanja povedala, da sta edini gostji in da lahko izbirata, v kateri sobi želita prespati. Tanja jima je razkazala posestvo in glamping hiške ter jima svetovala sprehod po nekaterih pohodniških poteh. Priporočala jima je restavracijo, v kateri sta kasneje tudi večerjali.

Naporen sprehod do Malega vrha

»Želeli sva uživati v soncu, zato sva se odločili za pohod do Malega vrha, od koder je čudovit razgled na dolino. Spremljali so nas Andreja, Tanja in prijatelj. Zanjo je bil to lahkoten pohod, a jaz sem se pošteno namučila. Kar Nizozemci imenujemo hrib, Slovenci imenujete izboklina na cesti (smeh),« navdušeno pripoveduje Donata. Dekleti sta spoznali, da je njuno kondicijsko stanje slabo, saj sta do cilja potrebovali skoraj tri ure. A kot povesta, se je izplačalo. Uživali sta v čudovitem razgledu in si po dolgi poti privoščili sendvič. »Edina slaba stran tega sprehoda je bil moteč zvok drobilnikov vej in žag. Ko sva o tem povprašali Andrejo, je povedala, da čistijo gozd, saj je nevihta pred nekaj tedni močno opustošila okolico. Za dan ali dva so bile ceste celo zaprte,« pravi Alicia.

tabela z ocenami

Obilna jezerska večerja

S pohoda so se vrnili v dobri uri. Zvečerilo se je, dekleti pa sta postali lačni. Zato sta se odločili, da obiščeta bližnjo restavracijo Gostišče ob Jezeru, od hostla oddaljeno 10 minut. Privoščili sta si lokalne specialitete in uživali v okusni gobovi juhi, govedini in pire krompirju, ob sirovih štrukljih in domačem tiramisuju. Povesta, da je bilo vzdušje v restavraciji prijetno, cene pa precej nizke v primerjavi z Nemčijo in Nizozemsko. Na poti nazaj do hostla sta uživali ob pogledu na pravljično mestece, ki so ga krasile drobne lučke iz hiš, in v spokojnosti. Ob prihodu jima je Tanja pripravila domač zeliščni čaj. »Tanja nama je pokazala tudi 22 različnih vrst likerjev in drugih žganic, ki jih pripravlja. Nekatere izmed njih imajo celo zdravilne lastnosti. Vse je lično zapakirano. Odločili sva se, da nekaj likerjev kupiva za spomin,« pove Donata. Dekleti sta še nekaj časa kramljali z Tanjo, nato pa legli k počitku.

Kristalno čista voda

jezersko ocena

Naslednje jutro sta se Donata in Alicia po odličnem spancu odpravili na zajtrk, kjer sta izbirali med različnimi namazi, jogurti, sadjem, kavo in čajem. Tanja jima je ponudila prevoz do Kranja, od koder sta imeli ob 11.30 edini avtobus do Ljubljane. »Med potjo smo se peljali še do jezera za restavracijo, kjer sva minulo noč večerjali. Tam je čudovit razgled na gore. Voda je bila tako čista in svetlomodra, da se nisem mogla načuditi. Nedaleč stran je tudi drsališče, kjer se je že zabavalo nekaj otrok. Tanja naju je peljala še do druge razgledne točke, kjer se je razprostiral pogled na celotno Jezersko in gore s povsem druge perspektive. Čudovito je bilo. Napočil je čas, da krenemo proti Kranju, kjer je na avtobusni postaji že čakal avtobus za Ljubljano. Zahvalili sva se za gostoljubnost in prijaznost ter za čudovit oddih. Jezersko priporočam vsakomur, ki si želi miren oddih v objemu narave, z malo turisti in s čudovitim razgledom. Priznam, da me je Jezersko navdušilo bolj kot Bled ali Bohinj. Vse je veliko bolj pristno,« dodaja Alicia. Dekleti povesta, da je izlet presegel vsa njuna pričakovanja, posebej pozitivno pa sta bili presenečeni nad gostoljubnostjo in ustrežljivostjo Tanje in Andreje.

cene obiska