Andrej Čuš se je oglasil na facebooku s predlogom, da naj se obe stopnji davka na dodano vrednost (DDV) povrneta na predkrizno raven. To ni prvič, da je neodvisni poslanec predlagal znižanje stopenj DDV, enak predlog je vložil že decembra lani, vendar z njim ni uspel.
"Glede na močno izboljšane gospodarske kazalce ter tudi obnašanje vlade, ki govori, da krize ni, sem se odločil, da poskusim s tem predlogom ponovno," odločitev utemeljuje samostojni poslanec.
Začasen ukrep, ki ni začasen
"Slovenija je bila leta 2013 v težkem finančnem stanju, s slabimi bonitetnimi ocenami in težavami pri dostopu do mednarodnih finančnih trgov. Med sprejetimi ukrepi za obvladovanje proračunskega primanjkljaja je vlada Alenke Bratušek z mesecem julijem leta 2013 sprejela dvig stopenj davka na dodano vrednost (DDV) iz 20% na 22% in iz 8,5% na 9,5%. Omenjen dvig je veljal za začasen ukrep. Nato je premierka Alenka Bratušek pozabila na to, da je dvig DDV zgolj začasen ukrep in trdila, da je to strukturni ukrep. Mnogi ekonomisti so opozarjali, da višanje davkov ne bo imelo pozitivnih učinkov, kar se je tudi potrdilo v realnosti. Ob tem se moramo spomniti polnih ust političnih obljub, kako nas višji DDV ne bo stal več kot 2,5 evra na mesec. Realnost je seveda popolnoma drugačna, saj nas je obremenil kar za 15x bolj. To konkretno pomeni, da je danes štiričlanska družina za 400 evrov bolj obremenjena na leto, kot je bila pred dvigom DDV. Dvig DDV je relativno gledano bolj prizadel ljudi z nizkimi dohodki. Ti namreč namenjajo večji del svojega prihodka potrošnji. Ukrep višanja DDV je sicer povečal prihodke države, niti približno pa ne tako, kot je bilo izračunano, po drugi strani pa je dvig DDV poslabšal stanje prebivalstva," je zapisal na facebooku.
Dodal je, da je po višini davkov Slovenija na 5. mestu, za Madžarsko, Švedsko, Dansko in Hrvaško in spada v skupino držav z največjim DDV.
Mnogi varčevalni ukrepi odpravljeni, krizni DDV pa ne
Ker pa Slovenija v zadnjih letih beleži gospodarsko rast, je, kot opominja, "smiselna postopna odprava ukrepov, ki so bili sprejeti v kriznem času, saj tudi vladni predstavniki trdijo, da je krize konec. Kljub mnogim odpravam varčevalnih ukrepov, kot je recimo uvedba 2. januarja kot prostega dne, odprava nekaterih določil ZUJF in sprostitev plač v javnem sektorju, pa ni bil sprejet noben ukrep, ki bi razbremenil gospodarstvo, obrtnike, podjetnike in na drugi strani državljanke in državljane".
Pričakuje večjo podporo kolegov, ki se zavzemajo za nižje davke
Zaključuje, da želi z zakonom razbremeniti gospodarstvo, zmanjšati cene življenjskih dobrin, razbremeniti nižji in srednji razred ter povečati kupno moč prebivalstva ter potrošnjo. "Tokrat pričakujem tudi večjo podporo nekaterih strank iz opozicije, saj jih pred pol leta sploh ni bilo na obravnavi tega zakona, kljub temu, da se navidez zavzemajo za nižje davke," je okrcal opozicijske kolege.
