Hibridno letalo

Letalo na vodikov pogon uresničitev vizij Pipistrela

D. B./STA
2. 10. 2016, 10.31
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Pipistrel je v sodelovanju z nemškim nacionalnim inštitutom za letalske in vesoljske tehnologije DLR naredil hibridno letalo s tehnologijo vodikovih celic, ki je prvič poletelo z letališča v Stuttgartu. Direktor Pipistrela Ivo Boscarol ob tem napoveduje začetek nove dobe, ko bodo nove in čistejše pogone iskali tudi za velika letala.

Svet24
"To je velika potrditev in zelo veliko priznanje kolektivu in razvojnim inženirjem Pipistrela," pravi Ivo Boscarol.

Polet je trajal 15 minut, za toliko časa je bilo tudi zaprto letališče v Stuttgartu in zračni prostor nad njim, pilotirala pa sta ga Pipistrelov testni pilot Nejc Faganel in nemški pilot Johannes Anton. To pa ni prvi polet HY4, saj so ga več ur preizkušali na letališču Cerklje.

Štirisedežno letalo poganja vodik skupaj s kisikom iz ozračja, med letom je bila edina emisija vodna para. To je tehnološki in ekološki presežek, saj je prvo letalo brez škodljivih izpustov, je o letalu, ki ga je razvilo ajdovsko podjetje skupaj z nemškim nacionalnim inštitutom za letalske in vesoljske tehnologije German Aerospace center DLR, družbo H2FLY iz Stuttgarta in Univerzo iz Ulma, povedal Boscarol.

Lastnosti novega pogona je treba še izboljšati, sprejeti bo potrebno nove letalske standarde, ki bodo omogočili komercialno rabo letal na nov pogon. Boscarol zato predvideva, da bi se to za do 20-sedežna letala lahko zgodilo okrog leta 2025.

Do večje uporabe bo preteklo še nekaj časa

Nov pogon električnih letal bo kmalu tako zmogljiv, da bo z njim mogoče preleteti več kot tisočkilometrske razdalje brez postanka. Štirisedežno letalo z novim pogonom, ki se imenuje HY4, med letom poganjajo gorivne celice na vodik, ki se jim med letom dodaja kisik. V Pipistrelu so v ta namen predelali letalo, s katerim so leta 2011 zmagali na tekmi NASA za najučinkovitejšo letalo. Na tekmi v ZDA je elektriko dobivalo iz baterij, zdaj pa jo bo iz vodikovih gorivnih celic, ob vzletu pa so jim pomagale še baterije.

Do večje uporabe novega pogona letal bo preteklo še nekaj časa. Lastnosti slednjega je treba še izboljšati, sprejeti bo potrebno nove letalske standarde, ki bodo omogočili komercialno rabo letal na nov pogon. Boscarol zato predvideva, da bi se to za do 20-sedežna letala lahko zgodilo okrog leta 2025. Obenem pa morajo najti tudi kupce za tovrstna letala, saj je razvoj predrag, da bi začeli brez znanega kupca.

"Ta uspeh za Pipistrel pomeni potrditev naše vizije in naše filozofije načrtovanja letal z drugačnimi pogoni. To, da je letalo v zraku dokazalo to, kar smo imeli mi v glavah, je velika potrditev in zelo veliko priznanje kolektivu in razvojnim inženirjem Pipistrela," je še povedal direktor Pipistrela Ivo Boscarol.