Bolnišnica na Rabu

Zgodba o "Deževnem možu": Po 36 letih ugotovili njegovo identiteto

D. B./STA
2. 10. 2016, 09.59
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Hrvaški policiji je po 36 letih uspelo ugotoviti identiteto moškega, varovanca psihiatrične bolnišnice na otoku Rab, ki so ga našli leta 1980 in ga imeli skoraj štiri desetletja za neznano osebo.

Varovanca psihiatrične bolnišnice na otoku Rab (na fotografiji) so ga našli leta 1980.

Potem ko so zgodbo o "Deževnem možu" z Raba razkrili hrvaški mediji, so se oglasili njegovi sorodniki iz BiH.

Hrvaški policiji so se oglasile tri osebe, ki so dejale, da bi bil neznani moški lahko njihov brat Said Kešić, ki ga pogrešajo od leta 1980. Kot so še povedali, se je njihov brat rodil leta 1965, kar tudi ustreza domnevam strokovnega osebja, da ima oseba z neznano identiteto okoli 50 let.

Moški je od začetka septembra 1980 v bolnišnici na Rabu, potem ko so ga našli na območju Drniša v zaledju Šibenika nekaj deset kilometrov stran od meje med Hrvaško in BiH.

V bolnišnico za osebe z duševnimi motnjami so ga namestili, ker z njim niso mogli vzpostaviti običajnega stika, saj ni imel artikuliranega govora, so potrdili v bolnišnici. Kot so dodali, pri poskusih pogovora ni uspel povedati nobenih osebnih podatkov in ugotovili so, da ima psihične težave. Moškemu so na Rabu dali ime Perica Matas.

Iz donacij in prispevkov osebja bolnišnice so mu kupovali sredstva za higieno in obleko, kot tudi posebno obutev, ki jo zaradi pohabljenih stopal potrebuje Perica Matas oziroma Said Kešić.


Sredi avgusta zgodbo objavili v medijih

Policisti so v minulih letih že skušali ugotoviti identiteto moškega, a so koristne informacije pridobili šele po tem, ko so sredi avgusta zgodbo objavili mediji.

Hrvaško notranje ministrstvo je napovedalo, da bodo navedbe o poreklu moškega preverili s kolegi iz BiH, ki so leta 1980 registrirali Kešića kot pogrešano osebo.

Hrvaški mediji so tudi poročali, da je hrvaško ministrstvo za delo in socialno varstvo sredi 90. let prejšnjega stoletja zahtevalo od centra za socialno varstvo v Drnišu, da uredijo njegov status, a so v Drnišu to zavrnili, češ da je bila celotna dokumentacija o njegovem primeru uničena med vojno.

Zato moškega niso mogli vpisati v matične knjige niti mu zagotoviti namestitve v kakšnem izmed rehabilitacijskih centrov ali rejniških družinah.

Za moškega so skrbeli v bolnišnici na Rabu, osnovne stroške bivanja so vsa ta leta krili na podlagi različnih socialnih kategorij v okviru državnih institucij, tudi v času bivše Jugoslavije.

Iz donacij in prispevkov osebja bolnišnice so mu kupovali sredstva za higieno in obleko, kot tudi posebno obutev, ki jo zaradi pohabljenih stopal potrebuje Perica Matas oziroma Said Kešić.

Pravijo, da ni zahtevna oseba, potrebuje le malo pozornosti in prijateljski nasmešek.