Morda niste vedeli

Fermijev paradoks

Marjan Kodelja
1. 10. 2016, 21.50
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Neskončno vesolje, obilje zvezd in planetov kar napeljuje, da si vedno znova postavljamo vprašanje, staro skoraj kot človeštvo. Smo sami v vesolju?

Smo premalo razviti ali celo prenevarni in nas tuje civilizacije zato ne obiščejo?

Moralo bi biti »hudo« preprosto. Že zaradi same velikosti vesolja in števila nebesnih teles – statistika govori, da morajo obstajati tudi druga bitja.

Na osnovi Fermijevega paradoksa so postavili številne hipoteze, od zanikanja nezemeljskega življenja prek prekratke življenjske dobe neke civilizacije pa do tako imenovane zoo hipoteze, po kateri nezemeljske civilizacije namenoma nočejo priti v stik s človeštvom.

Iskra, ki je sprožila nastanek življenja na Zemlji, ga je sprožila tudi drugod. Enačba, ki jo je zapisal astronom in astrofizik Frank Drake, po konservativni oceni predvideva, da je samo v naši galaksiji več kot tisoč civilizacij. Potem pa se vprašamo ... Če nismo sami, zakaj s »sosedi« nimamo nobenih stikov?

S vprašanjem se je ukvarjal tudi fizik Enrico Fermi, po katerem se dejstvo, da nimamo stikov, imenuje Fermijev paradoks. Ugotovil je, da je Sonce tipična zvezda, samo v Rimski cesti se nahaja milijarda takšnih, nekatere so tudi bistveno starejše. Zdelo se mu je tudi zelo verjetno, da imajo nekatere Zemlji podobne planete, kjer je možno življenje, torej morajo biti tam tudi civilizacije, ki so razvile medzvezdno potovanje. To pa je tudi paradoks, saj je nekega dne med kosilom Fermi izjavil: »Kje je kdo?«

Poudarek: Na osnovi Fermijevega paradoksa so postavili številne hipoteze, od zanikanja nezemeljskega življenja prek prekratke življenjske dobe neke civilizacije pa do tako imenovane zoo hipoteze, po kateri nezemeljske civilizacije namenoma nočejo priti v stik s človeštvom.