A najprej o frazi. Tja do leta 1867, ko so v južni Afriki odkrili bogata nova nahajališča, so bili diamanti redki. Tudi kasneje so proizvajalci pazili, da dragoceni kamni ne bi poplavili trga, kar bi zagotovo vodilo v znižanje cen. Zato so običajni ljudje raje kupovali avte in hiše kot diamantni nakit. Ampak potrošništvo je naredilo svoje. Draguljarji so si rek izmislili, da bi spodbudili nakup zaročnih diamantnih prstanov. Kot so večni ti kamni, naj bi bila večna tudi ljubezen.
Kar pa zadeva njihovo dejansko večnost, je »da« kratek in jedrnat odgovor. Vsaj glede na človekovo razumevanje časa. Kot vemo, gre za kristal ogljikovih atomov, ki velja za stabilnega, in če ga ne segrejemo na res visoko temperaturo, za vedno ohranja strukturo. Daljši odgovor pa je veliko zabavnejši. V res dolgem času, zunaj sposobnosti dojemanja, je vse občutljivo na razkroj (entropijo) in tudi diamanti niso imuni. Kar pomeni, da se počasi, ampak res počasi, spreminjajo v grafit. Ja, snov, ki je v svinčnikih. Ampak ne bojte se. Ta proces traja milijarde let!
