Barva naših oči je zapisana v genomu, natančneje v petnajstih genih. Toda v očesu sta le dva pigmenta, in sicer rjav in rumen. Prvega, ki je večinoma v ozadju očesa, imamo vsi enakega, rumenega pa ni enako pri vseh ljudeh. Eni ga sploh nimajo. Torej je bolj kot ne jasno, zakaj je oko rjavo. Veliko rjavega pigmenta je v prednjem in zadnjem delu šarenice. Absorbira tako kratke kot dolge valove svetlobe v očesni šarenici, njegova gostota pa določa odtenek rjave barve. Rumeni pigment je običajno »naložen« nad rjavim, zato se barva očesa pri teh ljudeh nagiba proti jantarni.
Modre in zelene oči pa so posledica igre svetlobe. Pri modrem očesu je velika koncentracija rjavega pigmenta v ozadju šarenice in zelo majhna v prednjem delu. Zato se svetloba od očesa preprosto odbija drugače, ti odboji pa so najbolj intenzivni pri krajših valovih, torej modri svetlobi, daljši valovi pa gredo skozi, kjer jih absorbira zadnja plast rjavega pigmenta. Oko je rjavo, le videti je modro! Podobno je tudi pri ljudeh, ki imajo sive oči. Oči pa so zelene, če je ravno obratno. Veliko rjavega pigmenta spredaj in malo zadaj, poleg tega pa mora biti v očesu tudi prava gostota rumenega pigmenta.
