DAVČNE OAZE

Razkriti Slovenci z računi v oazah

Žiga Kariž
11. 5. 2016, 20.17
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Mednarodni konzorcij raziskovalnih novinarjev je včeraj objavil celoten seznam imen tistih, ki so prek odvetniške družbe Mossack Fonseca ustanavljali družbe v davčnih oazah. Med njimi je 58 Slovencev.

Arsen Perić
Ime Dejana Zavca je bilo prvo, ki je prišlo v javnost ob izbruhu afere.

Več raziskav je pokazalo, da naj bi iz Slovenije od osamosvojitve dalje odteklo ogromno premoženja. Po podatkih ameriškega ekonomista in raziskovalca svetovne industrije izogibanja davkom Jamesa S. Henryja so državljani Slovenije v tujino oziroma davčne oaze prenesli od 50 do 75 milijard evrov.

 Panamski dokumenti so razkrili imena 58 Slovencev z računi v davčnih oazah.

Velik del Slovencev ob tem goji tudi prepričanje, da so med tistimi, ki so ta denar prenesli v tujino, znani politiki in gospodarstveniki. Zato je bil včeraj ob objavi 58 imen Slovencev, ki so glede na dokumente odvetniške družbe Mossack Fonseca povezani z davčnimi oazami, marsikdo razočaran. Poleg imen, ki so jih v preteklih tednih objavili kolegi iz časopisne hiše Delo (športnika Dejan Zavec in Uroš Slokar, inšpektor Janez Obrez, lastnik Koloseja Sergej Racman), je dopolnjeni seznam ponudil še nekaj zanimivih imen.

Groff blizu SMC

Marijan Groff in njegov sin Tomaž sta se na seznamu znašla zaradi ustanovitve podjetja SDCF, ki je bilo ustanovljeno na Deviških otokih. Ozadje ustanovitve podjetja je Marijan Groff pojasnjeval že leta 2013. Takrat je zatrdil, da je z vsem seznanil finančno upravo in da so bili zaslužki prijavljeni v Sloveniji. Marijan Groff se je moral na sodišču zagovarjati zaradi prevzema podjetja Iskra Avtoelektrika, danes Letrika. Poleg tega je družina Groff močno povezana s SMC, saj je Tomaž Groff skupaj z vidnima članoma vladajoče stranke Erikom Kopačem in Aleksandrom Kašeljevičem skupaj ustanovil zavod Corpus Sana, hčerka Marijana Groffa, Miranda Groff Ferjančič, pa je pomočnica generalnega sekretarja vlade.

STA
Hčerka Marijana Groffa je zaposlena v sekretariatu vlade.

Zidarjev prijatelj

Med Slovenci, ki jih najdemo na seznamu, je tudi Mark Harc, ki je na zatožno klop sedel skupaj z Ivanom Zidarjem in še nekaterimi zaradi milijonskega oškodovanja družbe SCT. Obsojen je bil na dve leti zaporne kazni oziroma pet let pogojno. Zaradi obsodbe je o izvoru njegovega premoženja sprožila poizvedbe tudi odvetniška družba Mossack Fonseca, a so jim pri posredniškem podjetju UPC Consulting Group Uroša Petroviča zatrdili, da je Mark Harc spoštovanja vreden poslovnež.

sta
Tomaž Jeločnik naj bi zgolj posodil ime za podjetje v lasti Dragana Solaka.

Zgolj posodil ime

Na seznamu je tudi poslovnež Tomaž Jeločnik, nekdanji predsednik uprave Ladjedelnice Izola, ki naj bi zgolj posodil ime za vodenje podjetja BL Media Group, ki naj bi ga v resnici obvladoval Dragan Šolak, prokurist družbe Telemach. Jeločnik je lastnik in solastnik več podjetij, ki imajo skupaj skoraj 30 milijonov sredstev, nedavno pa smo se v našem uredništvu srečali z njegovim imenom, ko smo raziskovali ozadje skrivnostne hipoteke na enem od državnih zemljišč ob Bohinjskem jezeru.

Slovenski rekorderji

Ravno na dan, ko je seznam ljudi, ki imajo registrirana podjetja v davčnih oazah, postal dostopen najširši javnosti, je svoj prispevek k boju proti utaji davkov predstavila tudi Finančna uprava RS. Sporočili so, da so od leta 2010 do konca marca letos na tem področju opravili 1001 nadzor in ugotovili več kot 32 milijonov EUR dodatnih davčnih obveznosti. Sto odločb, s katerimi so bile odmerjene najvišje dodatne davčne obveznosti pri zavezancih, ki so poslovali s subjekti, povezanimi z davčnimi oazami, so tudi javno objavili. Žal zgolj zneske utajenega davka, brez osebnih podatkov utajevalcev. Rekorderju med njimi je bilo odmerjenih kar 7,5 milijona dodatnih davčnih obveznosti, sledi davčni zavezanec, ki je moral državi odšteti dodatnih 6,1 milijona evrov, nečastno tretje mesto pa si je zaslužilo podjetje, ki je poskušalo utajiti kar 3,8 milijona evrov davčnih obveznosti. Ob vsem zapisanem pa ne smemo pozabiti na opozorila, da zgolj ustanovitev podjetja v davčni oazi sama po sebi ni kaznivo dejanje. Če je z obstojem podjetja in njegovim poslovanjem seznanjena tudi Finančna uprava RS, gre za popolnoma legalno obliko poslovne dejavnosti.

Arhiv Svet24
Prek davčnih oaz je poslovala tudi združba okoli Mihaela Karnerja.