Komisija DZ za peticije

Rehabilitacija žrtev revolucionarnega nasilja

J.P./STA
15. 4. 2016, 19.14
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Komisija DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je na nujni seji razpravljala o uresničevanju zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, spregovorili so tudi o pravici do groba. Razprava je pokazala na različna stališča poslancev glede dostojnega pokopa žrtev. Komisija ni sprejela nobenih sklepov.

sta
Tiste žrtve, ki jih je možno identificirati, je treba po njenem mnenju identificirati in pokopati v svoj grob.

Predsednici komisije Evi Irgl se je glede na to, da bi lahko žrtve pokopali že po prejšnjem zakonu o vojnih grobiščih danes zdelo še toliko bolj pomembno opraviti razpravo, koliko žrtev komunizma je po novem zakonu že pokopanih. Tiste žrtve, ki jih je možno identificirati, je treba po njenem mnenju identificirati in pokopati v svoj grob. "Žrtvam komunizma smo dolžni, da bodo pokopani kot žrtve revolucionarnega nasilja, predvsem, da bodo te žrtve rehabilitirane in da se ve, kdo je kriv za več kot 600 prikritih množičnih morišč," je dejala.

Predsednik komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman verjame, da je po 25 letih čas za nova vprašanja in pregled opravljene poti. "Vprašanja, ki so pred nami, niso enostavna. Za identifikacijo žrtev je prvo izhodišče zakonodaja, ki bi jo morali sprejeti," je dejal in izpostavil, da je v teh letih bilo kar nekaj narejenega na tem področju. Z novim zakonom o prikritih vojnih grobiščih pa se po njegovi oceni odpirajo možnosti za razprave, nedvomno za nadgradnjo sedanjega stanja.

Izpostavil je, da ima ta tematika podporo najvišjega političnega vrha oz. predsednika vlade Mira Cerarja in predsednika republike Boruta Pahorja, česar doslej ni bilo. Zdi se mu prav, da izkoristijo ponujeno roko, je še dodal.

To je potrdila tudi vodja urad predsednika republike Alja Brglez. "Pahor ocenjuje, da razpravljate o pomembnih rečeh in tega se zaveda s posebno občutljivostjo in spoštljivostjo. Mnenja je, da je država odgovorna poskrbeti za civilizacijski pokop vseh žrtev vojne," je povedala.

Kaj je bilo strojeno in kaj načrtujejo za tekoče leto, pa je članom komisije in gostom predstavil državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti. Lani sprejet zakon o prikritih vojnih grobiščih ureja postopke odkrivanja takih grobišč, njihovo označevanje in vpis v register ter dokončen dostojen pokop, je pojasnil. Pristojnost za varstvo teh grobišč daje gospodarskemu ministrstvu.

Za tekoče leto je za ureditev teh grobišč zagotovljenih 500.000 evrov in prav toliko za leto 2017. Po njegovih besedah ta znesek morda ni visok, a pomembno je, da zadeve tečejo kontinuirano. 21. marca je vlada potrdila delo komisije, finančni načrt in program dela za leto 2016, načrtuje ureditev okrog 70 prikritih vojnih grobišč.

Za Marka Štrovsa, sicer raziskovalca povojnih pobojev, vprašanje povojnih pobojev še ni rešeno. "Več kot 100.000 pobitih ljudi, dostojno pokopališče je le v Slovenski Bistrici, imamo pa tudi kupe okostij in gajbic v kostnicah v Mariboru in Škofji Loki," je opozoril in spomnil na akcijo Sprava, ki ni dala nobene ovadbe.

Z njim se je strinjal predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik, ki je razkril temeljni problem, kaj točno pomeni dostojen pokop. "To je za nas jasno določeno mesto skladno z vsemi etičnimi zakonskimi pravili," je dejal.

Poslanci so v razpravi izmenjali različna mnenja glede dokončnega pokopa vseh žrtev povojnih pobojev. Ljudmila Novak (NSi) se je zavzela za novo zakonodajo glede identifikacije žrtev. Franc Breznik (SDS) pa je dejal, da je treba iz komisije odstraniti kriminalista Pavla Jamnika, ker ni prišlo do nobene ovadbe, prav tako je treba menjati Dežmana, pa je objavil na družbenem omrežju Twitter.

Janko Veber (SD) je izpostavil prizadevanja za obeležja in način organizacije skupnega pokopa.

Večina članov sklepov ni podprla

Komisija je na koncu odločala o sklepih, med drugim tudi, da vladi predlagajo dopolnitev 13. člena zakona o prikritih vojnih grobiščih z uvedbo rednega poročanja pravosodnih organov, tožilstva in policije o poteku preiskav najdenih žrtev. Večina članov komisije sklepov ni podprla.