Nekdanji poslanec išče načine za legalno bivanje v kmetijski shrambi

Osnutek koprskega občinskega prostorskega načrta, ki je trenutno v drugi javni obravnavi, pobudam ljudi, ki bi radi kmetijska zemljišča spremenili v stavbna, ni naklonjen. Med njimi je tudi nekdanji poslanec Branko Simonovič. Parcela na Markovcu, na kateri je z gradbenim dovoljenjem zgradil shrambo za kmetijsko orodje in pridelke, zdaj pa jo poskuša legalizirati kot objekt daljšega obstoja, ostaja kmetijsko zemljišče.

Primer gradnje shrambe za kmetijsko orodje in pridelke, ki jo je leta 1997 na koprskem Markovcu zgradil Branko Simonovič, nekdanji poslanec in podpredsednik državnega zbora, še prej pa dolgoletni direktor izolskega Hotela Delfin, v javnosti odmeva že deset let.

O tem so Primorske novice prve poročale leta 2014, ko jih je Simonovič tudi povabil na obisk ter novinarjem pokazal shrambo, nadstrešek in priključke za vodo in elektriko. Shrambo še vedno želi legalizirati kot objekt daljšega obstoja, kar bi mu prineslo tudi uporabno dovoljenje in pravico, da v njej legalno biva, a ko jo je pred dnevi nameraval znova ovekovečiti fotograf Primorskih novic, ga je Simonovič odgnal in poklical policijo. Zatem pa jih je obiskal v uredništvu in pojasnjeval, da želi zgolj zaščititi svojo družino.

820 evrov za spremembo namembnosti

»Zame je to legalna gradnja,« pravi Branko Simonovič in svoje prepričanje podkrepi z vrsto dokumentov. Najprej je na vrsti urbanistično mnenje o možnosti gradnje stanovanjsko-gospodarskega objekta, iz leta 1996 in izdano po zakonu o urejanju naselij. Podpisali so ga v uradu za okolje in prostor Mestne občine Koper. Opozorili so ga tudi, da gre za 1. območje kmetijskih zemljišč, da poseg mora služiti kmetijski proizvodnji ter da o možnostih gradnje potrebuje soglasje službe za kmetijske zadeve. »Vidite, da piše stanovanjsko-gospodarski objekt,« poudari Simonovič.

Tomaž Primožič/Fpa

Nekdanji poslanec in podpredsednik državnega zbora Branko Simonovič.

Sledi odločba Upravne enote Koper iz julija 1997, s katero so mu odmerili odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda. Plačal je 197.600 tolarjev, kar bi danes znašalo približno 820 evrov, in dobil pravico do dovoljenja za gradnjo. Na njivi, veliki 1022 kvadratnih metrov, ki je takrat že sodila v 4. katastrski razred, so mu izmerili še gradbeno parcelo površine 76 kvadratnih metrov.

In potem je tu še gradbeno dovoljenje iz julija 1997, za gradnjo 29,7 kvadratnega metra velike shrambe s streho in fasado, a z opozorilom, da pomožnega objekta ni mogoče priključiti na javne komunalne objekte in naprave.

Kako do objekta daljšega obstoja?

»Ali nimam pravice od koprske občine zahtevati, da že plačano spremembo namembnosti vnese v nastajajoči občinski prostorski načrt? Ko sem dobil odločbo o spremembi namembnosti, o tem več nisem razmišljal. Ne vem, zakaj niso opravili svojega dela in vpisali spremembe namembnosti ter zakaj tega ne storijo zdaj,« dodaja Simonovič.

»Nisem gradil na kmetijskem zemljišču, kot mi očitajo, in to ni črna gradnja, saj imam gradbeno dovoljenje. Objekta prav tako nisem povečal. Naredil sem le daljši nadstrešek, da sem lahko spodaj parkiral traktor. Po Černačevem zakonu sem zraven zgradil tudi 15 kvadratnih metrov veliko klet, ki pa ni predmet legalizacije, in to potrjuje tudi upravno sodišče.«

Ko mu predočimo, da po zakonodaji bivanje v pomožnih kmetijskih objektih ni dovoljeno, se brani: »Zakaj se ne bi smel spočiti ali prespati, ko delam med oljkami ali škropim trte? Saj v urbanističnem mnenju piše, da je to stanovanjsko-gospodarski objekt. To je moj vikend, živim pa v Izoli.«

Da bi lahko v shrambi za kmetijsko orodje in pridelke legalno bival, Simonovič potrebuje potrdilo upravne enote, da gre za objekt daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja, da ga je torej po danes že potekli gradbeni zakonodaji zgradil pred 1. januarjem 1998.

Njegovim dokazom in razlagam, da je shramba v celoti nastala leta 1997, upravna enota do zdaj ni sledila. Pri odločitvi se je opirala na ortofoto posnetke iz marca 1997, vendar na njih Simonovičeve gradnje še ni videti, saj je začela nastajati poleti istega leta.

Upravno sodišče vrnilo žogico upravni enoti

Pritožil se je in letos dočakal zadoščenje, saj je Upravno sodišče v Novi Gorici sklenilo, da mora upravna enota svojo odločitev še enkrat pretehtati.

»Poglejte, kaj piše. Moji tožbi so ugodili, odločbo upravne enote odpravili in ji zadevo vrnili v ponovno odločanje. Predvidevam, da bo upravna enota zdaj sledila usmeritvam sodišča in priznala, da sem objekt zgradil pred letom 1998. Tako bo to postal objekt daljšega obstoja, dobil bom uporabno dovoljenje in tam bival, saj mi to omogoča zakonodaja,« sklene Simonovič.

Simonovič je novinarjem prinesel papirje, s katerimi si prizadeva dokazati, da je njegova shramba objekt daljšega obstoja.

Doslej gradbena inšpekcija zoper Simonovičevo gradnjo na Markovcu ni vodila nobenega inšpekcijskega postopka niti ni prejela pobude za inšpekcijski nadzor, pravijo v inšpektoratu za naravne vire in prostor.

Simonovič in podobni graditelji medtem čakajo, kako se bo odločilo ustavno sodišče. Na zahtevo državnega sveta je novembra lani zadržalo izvajanje 146. člena gradbenega zakona iz leta 2021, ki govori o objektih daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja. Njegovo ustavnost sodniki še vedno presojajo.

Namesto 117. člena iz stare gradbene zakonodaje je danes 146. člen tisti, ki se ga oprijemajo vsi lastniki shramb in lop za spravilo kmetijskega orodja, v katerih bi radi legalno bivali. Do odločitve ustavnih sodnikov upravne enote v zadevah, ko gre za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja, ne morejo odločati.