Slovenija

Končno razkrit izvor spora Kučan vs. Janša

MK
13. 11. 2015, 06.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Izpod peresa zgodovinarja dr. Boža Repeta je pri založbi Modrijan izšla knjiga o Milanu Kučanu. Gre za prvo knjigo o prvem predsedniku Slovenije. Kot je na predstavitvi knjige zatrdil tudi njen avtor, smo morali na knjigo o enem najpomembnejših slovenskih politikov devetdesetih let čakati predolgo. Tudi zato jo bo toliko bolj zanimivo prebrati.

Joco Žnidaršič
Rokovanje s Titom na Brdu pri Kranju leta 1979, leto dni pred Titovo smrtjo

Z zamudo, trinajst let po tem, ko se je poslovil od zadnje pomembne politične funkcije, v naše knjigarne prihaja obsežna, s številnimi fotografijami podkrepljena biografija. Knjiga je nastala na podlagi obsežnega gradiva, pričevanj ljudi, ki so prečkali njegovo pot, in tudi na podlagi pogovorov ter osebnih dnevnikov (del jih je objavljenih tudi v knjigi), ki jih je predvsem v zadnjem času svojega predsednikovanja pisal Kučan. »Večjega dela ni pustil objaviti, predvsem tistega, kjer je prišla do izraza Kučanova humornejša plat,« je dejal Repe. Sicer pa se, kot je zatrdil avtor, Kučan ni vpletal v koncept in vsebino, njegove pripombe so bile le faktografske.

Bobo
"Danes so dovoljene sanje. Jutri je nov dan." Te besede je Milana Kučana, ki jih je izrekel na dan osamosvojitve, bodo za vedno ostale zapisane v zgodovini Slovenije.

Danes je nekdanji predsednik, rojen v prekmurskih Križevcih, 74-letni upokojenec. Oseba, ki ji nekateri še vedno pripisujejo velik politični vpliv. Bil je otrok vojne, ki je v zgodnjem otroštvu na vojaški fronti v Srbiji izgubil svojega očeta. Njegova mati pa se je nato znova poročila. V mladosti si je želel postati sodnik in ne politik. Repe ga je opisal kot delovnega človeka, ki ima rad naravo, hribe in živali. Kučan je oče dveh hčera, Ane, ki se je rodila leta 1964, in Špele, rojene 1969.Svojo ženo Štefko, s katero sta še vedno srečno poročena, je spoznal štiri leta pred rojstvom prve hčere, v študentskem naselju.

Demokrat v nedemokratičnem svetu

Kot je dejal, so se avtorja knjige najbolj dotaknila pričevanja žensk iz Kučanovega življenja, ki so pokazala, skozi kako grozljive zgodbe je moral iti predsednik. Tudi tega dela v knjigi žal ni smel objaviti. Po njegovem mnenju se je Kučan najbolj izkazal v času vodenja slovenskih komunistov, ko je želel miren in demokratičen prehod v samostojno Slovenijo.

Spor z Janšo šele leta 1992

Avtor knjige je opozoril, da je tako velik spor z Janšo nastal šele po letu 1992, ko je stranka, ki ji je pripadal Janša, komaj prestopila prag parlamenta. Pred tem tako velikih sporov med Janšo in Kučanom ni bilo. »Po volitvah so ljudje okrog Janše želeli iz njega zgraditi mit velikega osamosvojitelja, pri čemer jim je bil Kučan napoti. Takrat so se pojavili obtožbe o 'udbomafiji' in sistematični napadi, ki so navdih dobili pri nemški različici, ki je govorila o 'Stasimafii',« je o začetkih spora nadaljeval Repe. Spor se je nato razvijal naprej prek Depale vasi, po kateri je moral Janša odstopiti s položaja ministra za obrambo, orožarske in drugih afer, ki so zaznamovala leta po osamosvojitvi. 

osebni arhiv Milana Kučana
Poroka z življenjsko sopotnico Štefko na ljubljanskem magistratu maja 1964.

Spor s Kavčičem ena večjih napak

Na vprašanje, katera je bila ena večjih Kučanovih napak, je Repe odgovoril, da je bil to verjetno spor s Kavčičem, kjer ni dovolj odločno zagovarjal Kavčiča. O pogosto omenjanih trditvah, da je Kučan naredil napako, ker je izročil orožje JNA, je dejal, »da bi v tem primeru lahko prišlo tudi do žrtev«, tako da je po njegovih besedah veliko vprašanje, ali bi bilo v danih okoliščinah pametneje ravnati drugače.

Spor z Janšo se je razvil šele leta 1992, ko je stranka, ki ji je pripadal Janša, komaj prešla parlamentarni prag.

Eden bolj razgledanih politikov

Na predstavitvi je bila izpostavljena tudi Kučanova razgledanost na področju kulture in umetnosti. Bil pa je tudi eden redkih politikov, ki je bil zmožen počakati in nato v politiko prenesti svoje filozofske premisleke. V Demosu so takrat govorili: »Ne pojdi h Kučanu, ker te bo prepričal.« Knjiga bo gotovo predvsem v desnem delu bralstva zbudila veliko kritik in pritožb, pravo oceno o vrednosti pa ji bo lahko dala samo časovna distanca, kot pravzaprav velja za vse zgodovinske knjige.

Joco Žnidaršič
Kučan ni bil samo na vrhu oblasti, rad je osvajal tudi drugačne vrhove. Pogled z vrha Triglava leta 1996.

Janša vs. Kučan

Propagandno-psihološko vojno proti Kučanu je (Janša) začel leta 1992, naprej z objavo knjige Premiki, v kateri je bil odnos do Kučana v primerjavi s poznejšimi napadi še dokaj defenziven in mu je priznaval tudi nekaj zaslug za osamosvojitev …

Janša kot obrambni minister takrat tudi ni obveščal Kučana o pomembnih obrambnih dokumentih ...

VOMO naj bi z nedovoljenimi sredstvi tudi spremljal znane politike in druge javne osebnosti, zlasti tiste, ki so nasprotovali Janezu Janši.

Povodi za napad so bili najrazličnejši, denimo to, ali se je Kučan udeležil kake proslave, ki jo je organizirala kaka politična stranka, in komu je podelil odlikovanje... 

Kučan si je razčiščenje trditev v teh napadih prizadeval doseči pri Drnovšku, a brez uspeha. V enem od pisem v tistem času mu je sporočil: »V današnjem Magu je objavljen članek ′Kučanov orožarski lobi′. V njem je zapisana vrsta neresnic in hudih obtožb …«

Komar je še zapisal, da ga je pred »odkritjem« orožja obiskal »kurir« in mu prenesel sporočilo. Rečeno je bilo, da naj – neposredno od Janše –posreduje obremenilni material, da bi lahko Kučana obtožili trgovanja z orožjem. V zameno so mu ponudili napredovanje v službi, ki bi jo izbral sam.

Peter Pirman
Družina Kučan.