Slovenija

V DZ se obeta tesna, a zadostna podpora zakonu o fiskalnem pravilu

STA/J.P.
10. 7. 2015, 14.26
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

V DZ se obeta tesna, a vendarle zadostna dvotretjinska večina za dokončni sprejem zakona o fiskalnem pravilu, o katerem bodo poslanci glasovali danes v poznih večernih urah. Podporo zakonu so napovedali v SMC, DeSUS, SD, NSi in ZaAB, v ZL so proti, v SDS pa podporo pogojujejo s sprejemom njihovega dopolnila.

STA

Poslanka SMC Urška Ban je ocenila, da so poslanci koalicije in opozicije ter predstavnika narodnih skupnosti v dosedanjem parlamentarnem postopku izboljšali besedilo zakona, in sicer v našo skupno korist, korist naših javnih financ in države. Spomnila je na grško krizo in ocenila, da je sprejem zakona pomemben za to, da ne gremo po isti poti kot Grčija.

Tudi Jan Škoberne (SD) je potegnil veliko vzporednic z grško krizo, ki po njegovem mnenju kaže, kaj se zgodi, ko se država dolgoročno zadolžuje za tekočo porabo, in kaj, ko v takšno državo udarijo radikalni varčevalni ukrepi brez razmisleka o tem, kako lahko to prizadene standard ljudi. Kompromisna verzija predloga zakona po njegovih besedah "na eni strani preprečuje, da bi si zanko za vrat zavezali sami, in na drugi strani onemogoča, da bi zaradi nespametne politike to dovolili tujcem".

Podporo zakonu je v imenu DeSUS napovedal tudi Uroš Prikl, ki bi si sicer želel, da zakona ne bi bilo treba sprejeti, a žal v preteklosti nismo ravnali dovolj odgovorno. Izrazil je tudi pričakovanje, da zakon ne bo prispeval k zmanjšanju socialnih pravic državljanov in da bodo fiskalni svet sestavljali strokovnjaki s "kilometrino" na tem področju.

Matej Tonin iz NSi je spomnil, da je Slovenija danes zadolžena za približno 30 milijard evrov, zato mora za obresti vsako leto iz proračuna odšteti milijardo evrov. S tem denarjem bi lahko zgradili drugi tir železniške proge Divača-Koper, nove bolnišnice ter popravili številne luknjaste ceste in mostove, je orisal. "V NSi fiskalno pravilo zato razumemo kot mehanizem, s katerim bomo ustavili trend rasti stroškov za obresti," je dejal.

Predsednica ZaAB Alenka Bratušek je dejala, da bomo lahko v skladu s fiskalnim pravilom v srednjeročnem obdobju, in ne v vsakem letu posebej, porabili toliko, kot ustvarimo, kar "nikakor ne pomeni ubitja socialne države". Strinja se, da je lepo in preprosto ljudem obljubljati med in mleko, če vemo, da bodo tekle solze in znoj, a je to neodgovorno. Spomnila je tudi na dramatične prizore iz Grčije. "Je to prihodnost, ki jo želimo našim ljudem? Jaz prav gotovo ne," je dejala.

Poslance je ob začetku obravnave predloga zakona nagovoril tudi premier Miro Cerar. Pozval jih je, da je zdaj skrajni čas za sprejem zakona. "S tem bomo vsi skupaj izkazali resen namen, da želimo dobro in odgovorno gospodariti z državnimi financami," je dejal.

V SDS in ZL so bili do predloga zakona kritični. V največji opozicijski stranki menijo, da predlagani zakon ni strog in da ima veliko pomanjkljivosti glede vodenja ekonomske in finančne politike, je povedal njihov poslanec Andrej Šircelj.

Predlagali so dva amandmaja; eden od njiju predvideva restriktivnejše trošenje države v času gospodarske rasti, predvsem takrat, ko je gospodarska rast nadpovprečna. "Če bo koalicija podprla naš amandma, bomo mi podprli zakon," je dejal in dodal, da bi tako dobili boljši zakon in večjo večino.

Luka Mesec (ZL) je dejal, da določila o fiskalnem pravilu ne bi bilo treba vnesti v ustavo, ampak v zakon, ki bi ga lahko sprejeli z navadno večino in lažje spremenili, če bi imel negativne učinke. Teh se v ZL močno bojijo, je povedal in dodal, da so učinki takšnega reševanja krize škodljivi. Pritrdil mu je Franc Trček (ZL). "Fiskalno pravilo je v času suhih krav nemogoče, razen če ne želite, da vam ljudje shirajo," je dejal in dodal, da v dobrih časih onemogoča razvoj.

V ZL so pripravili tudi nekaj dopolnil k predlogu zakona, ki se med drugim nanašajo na povečanje števila članov fiskalnega sveta in enoletno odložitev prve priprave proračuna v skladu s fiskalnim pravilom, vendar po pričakovanjih ne bodo dobila podpore.

Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti svojega stališča danes (še) nista predstavila, vendar bosta zakon po napovedih podprla. Bojan Dobovšek, nekdanji član SMC, je zdaj nepovezani poslanec, svojega stališča pa (še) ni predstavil. Razprava sicer še traja.