Po vložitvi zahteve za izločitev je Masleša prenehal z vsakim nadaljnjim delom v tej zadevi. Ker je bila seja, sklicana za 18. julij, nesklepčna, Masleša v tej zadevi ni smel opravljati nobenih dejanj, podpredsednica sodišča Nina Betetto pa je sklic občne seje ponovila. Matoz je podal tudi zahtevo za izločitev sodnice poročevalke v zadevi Patria Vesne Žalik, a je Betettova zahtevo zavrnila.
K zadevi sta se pridružili tudi zahtevi za varstvo zakonitosti drugih dveh obsojencev v zadevi Patria - brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča. Sodišče mora vse zahteve obravnavati istočasno.
Prvostopenjsko sodišče je junija lani Janšo, Krkoviča in Črnkoviča obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo, ki je bil v času podpisa pogodbe o nakupu patrij predsednik vlade, je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev.
Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna. Janša in Krkovič kazen že prestajata, Črnkoviču pa so začetek prestajanja preložili na oktober.
Slovenija
Bo Janši in Matozu uspelo izločiti Maslešo?
Danes se bodo na občni seji sestali vrhovni sodniki in obravnavali zahtevo za izločitev predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše iz odločanja v zadevi Patria. Zahtevo za izločitev je 14. julija podal Franci Matoz, sicer zagovornik predsednika SDS in obsojenega v zadevi Patria Janeza Janše. Seja je sklicana že v drugo, prvič je bila nesklepčna. Vrhovno sodišče namreč obravnava zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je po pravnomočni sodbi v zadevi Patria vložil Janša.
Nikola Miljković/KMA
