Slovenija

S proračunom v prepad?

U.K.
29. 3. 2014, 07.49
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Včeraj je bil dan d za nepremičninski davek, s tem pa tudi za vlado, ki je zakon pripravljala. Ustavni sodniki in sodnice so odločili, da je je zakon o davku na nepremičnine protiustaven in so ga razveljavili. Kaj to pomeni za slovenski proračun in kakšne posledice bomo zaradi vlade, ki je zakon pripravila, čutili državljani, smo se pogovarjali s priznanim ekonomistom Maksom Tajnikarjem.

Senat ustavnega sodišča, v sestavi petih sodnic in štirih sodnikov, je včeraj ob 11.30 zapečatil usodo zakona o davku na nepremičnine. Odločili so, da ni v skladu s slovensko ustavo in ga razveljavili. Kot je na tiskovni konferenci dejal predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, so nasprotniki – predstavniki občin in nekatere posamezne občine, skupina poslancev in državni svet – ki so vložili zahtevo za ustavno presojo zakona, svoja stališča izjemno dobro zagovarjali. A dejstvo je, da je zakon v nekaj točkah kršil ustavo. Ustavne sodnike, ki so k zakonu podali sedem ločenih mnenj, je zmotilo, da iz zakona ni jasno razvidna davčna obveznost, niso dovolj jasno določene vrednostne cone, metode vrednotenja in merila za izbiro metode. Zmotilo jih je tudi to, da zakon nepremičnino, v kateri nihče ne živi, neposredno opredeljuje kot tržno. Ustavno sodišče je ugotovilo tudi, da niso podani razumni razlogi za različne davčne stopnje za energetske nepremičnine in ostale poslovne in industrijske nepremičnine. Da z razveljavitvijo zakona občine ne bi ostale brez svojih prihodkov, je ustavno sodišče odločilo, da se v tem obdobju uporabljajo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki se za letos odmerita v celoletni višini, ter davek na premoženje, ki se odmeri s 1. aprilom. Zakon je padel tudi zato, ker je možnost pritožbe zoper posplošeno tržno vrednost le navidezna, s čimer je kršena ustavna pravica do pravnega sredstva.

Predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič je po sodbi sodišča na novinarski konferenci padli zakon komentiral z naslednjimi besedami: »Zakon ni spodoben, ni bil domišljen in dorečen, čeprav se ga je pripravljalo že od leta 2004.«

Takoj po odločitvi ustavnih sodnikov so se usuli tudi komentarji iz opozicije. Predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak je dejala: »Niso poslušali naših opozoril in so davek vseeno porivali naprej. Vlada bo morala še premisliti, kako naprej. Zaupnico je vezala na sprejetje proračuna, ki pa zdaj ne zdrži več.« Predsednik SLS Franc Bogovič je dejal, da je s tem po njegovem mnenju padla vlada, in dodal: »Odločitev ustavnega sodišča je državljane zaščitila pred brutalnimi posegi vlade.«

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je izpostavil, da se še ni zgodilo, da bi ustavno sodišče razveljavilo zakon, ki bi bil vezan na zaupnico predsednici vlade in ki je sestavni del proračuna Republike Slovenije. »V tem primeru se je to zgodilo prvič in pričakovano je, ker nimamo več akta, s katerim bi bil proračun države vzdržen, da predsednica vlade odstopi,« je poudaril.

Za naš časopis so se odzvali tudi v sindikatu kmetov in na Obrtniški zbornici Slovenije, ki bi jih nepremičninski davek močno udaril po žepu. Predsednik sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič je dejal, da je kot državljan »silno zadovoljen, da imamo v tej državi še institucijo, ki je še ni zapustila pamet«. Predsednik Upravnega odbora OZS Branko Meh je izpostavil: »Odločitev ustavnega sodišča, da razveljavi nepremičninski zakon, je bila pričakovana, saj smo v OZS že od vsega začetka opozarjali na neustavnost in nevzdržnost tega zakona. Žal nam je samo, da je moralo o tem razsojati ustavno sodišče, saj bi lahko vlada že takoj prisluhnila našim jasnim opozorilom.« Na OZS so nam sicer pojasnili, da so kot prvi opozarjali na škodljive posledice nepremičninskega davka, saj so informativni izračuni pokazali na katastrofalne posledice za večino obrtnikov in malih podjetnikov. »Danes lahko rečem, da spet verjamemo v pravno državo, da bomo lahko delali, zaposlovali in državi plačevali davke in prispevke v normalnih mejah,« je še dejal Branko Meh.

Pri vsem skupaj je skrb vzbujajoče predvsem to, da je vlada na davku na nepremičnine gradila celoten proračun Slovenije, zaradi česar je zdaj ta povsem nevzdržen. Kaj to pomeni za nas državljane in kako bo vlada zdaj zapolnila to zevajočo luknjo v proračunu, je za naš časopis pojasnil ekonomist Maks Tajnikar, ki opozarja, da se izpadu prihodkov proračuna za leto 2014 ni mogoče izogniti, in hkrati meni, da bo najverjetneje potreben rebalans proračuna. »Izpad nepremičninskih davkov pomeni okoli 200 milijonov evrov manj uradno načrtovanih prihodkov državnega proračuna. Prepričan sem, da bo vlada takoj začela pripravljati nove zakone o davku na nepremičnine, saj ima realno na voljo le še dva neizkoriščena davčna vira. Poleg nepremičninskih davkov ima na voljo še povečanje davkov na dohodek pravnih oseb. Davki na potrošnjo in davki na delo že presegajo evropska povprečja ali celo dosegajo evropske vrhove in jih zaradi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ni mogoče spreminjati. Ampak letošnje leto je tako z vidika nepremičninskih davkov kot davkov na dohodek pravnih oseb že zamujeno,« je pojasnil Tajnikar. Na vprašanje, kako bo vlada po njegovem mnenju reševala izpad tega dohodka, je dejal: »V takih razmerah ima vlada na voljo le dva izhoda. Po prvem izpad nepremičninskih davkov lahko nadomesti z večjim javnofinančnim deficitom in zadolževanjem državnega proračuna. Po drugem pa poskuša izpad nepremičninskih davkov kompenzirati z znižanjem proračunskih odhodkov. Mogoče pa so tudi kombinacije teh dveh izhodov. Prvi izhod bi bil zelo blagodejen za gospodarsko rast; zelo verjetno bi dosegli (pozitivno) rast iz leta 2011, a bi nenačrtovano bolj narasel dolg državnega proračuna. Po drugem pa bi padec javnofinančnih odhodkov in povečanje javnofinančnih prihodkov, ki bi nastalo zaradi drugih davkov, verjetno izničilo vse pozitivne vplive izvoza in na svoj način tudi investicij na gospodarsko rast in pahnilo slovensko gospodarsko rast na rekordno nizke vrednosti iz leta 2012. Skratka, vlada bo s svojimi odločitvami sprejela veliko odgovornost.« Maks Tajnikar je dejal, da upa, da vlada ne bo uvedla kriznega davka, saj bi ta povečal že tisto skupino davkov, ki so že tako previsoki, poleg tega je to enkratni davek - davek za leto ali dve. »S tem pa ne rešimo niti gospodarske rasti niti zadolževanja državnega proračuna. Ko bi ga odpravili, bi bili soočeni s starimi dilemami,« je še dodal Tajnikar.