Slovenija

Danes položitev temeljnega kamna za prvo džamijo pri nas

STA / J.P.
14. 9. 2013, 10.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

V središču Ljubljane bodo danes simbolično položili temeljni kamen za islamski kulturni center s prvo džamijo v Sloveniji. Zbrane bo med drugim nagovorila premierka Alenka Bratušek, v Islamski skupnosti pa poleg predstavnikov državne in lokalne oblasti ter drugih verskih skupnosti pričakujejo še tuje goste, med drugim iz Katarja in Savdske Arabije.

Mediaspeed
Župan Zoran Janković (levo) in mufti Nedžad Grabus (v sredini).

Predstavniki Islamske skupnosti in muslimanski verniki v Sloveniji bodo po večdesetletnih prizadevanjih za izgradnjo džamije danes dočakali položitev temeljnega kamna zanjo. Na današnji slovesnosti s kulturnim programom na območju bodočega centra med Parmovo in Kurilniško ulico bodo zbrane med drugim nagovorili mufti Nedžad Grabus, ljubljanski župan Zoran Janković, predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan ter katarski minister za vakufe in islamske zadeve Ghaith bin Mubarak Al - Kuwari.

Organizatorji na prireditvi pričakujejo številne vernike iz vse Slovenije in tudi iz tujine, ki bodo v Ljubljano prišli tudi z avtobusi. Slovesnosti se bodo udeležili gostje iz Bosne in Hercegovine, Kosova, Makedonije, Turčije, Avstrije in Švice.

V Islamski skupnosti izgradnjo centra, ki bi se po Grabusovih besedah lahko začela novembra ali decembra, trajala pa naj bi dobra tri leta, načrtujejo na dobrih 11.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču. Center, za katerega so arhitekturno rešitev izbrali na natečaju, bo obsegal 12 metrov visok glavni objekt, 24 metrov visoko molilnico in 40 metrov visok minaret.

Za izgradnjo dovozne ceste z infrastrukturo, komunalni prispevek, projektno dokumentacijo in ostalo potrebno za gradnjo bodo po muftijevih navedbah odšteli okoli devet milijonov evrov, stroški gradnje centra pa bodo znašali najmanj 12 milijonov evrov. Kot pojasnjuje Grabus, imajo okoli 70 odstotkov sredstev obljubljenih iz Katarja.

Prve ideje za izgradnjo džamije v Ljubljani segajo v leto 1969, od takrat pa se je Islamska skupnost soočala s težavami pri pridobivanju zemljišča. Najprej je bilo v igri zemljišče pri ljubljanskih Žalah, ki je bilo sporno z vidika kulturnega varstva Plečnikovih Žal, ob predlogu za izgradnjo džamije na Viču ob Cesti dveh cesarjev pa so se v delu javnosti in tudi v mestnem svetu odpirale polemike o primernosti izgradnje džamije v Ljubljani.