Kot je po seji dejal prvi mož Mercatorja Toni Balažič, bosta vodstvi Mercatorja in Agrokorja predvidoma v torek podpisali pogodbo o sodelovanju, ki bo del pogodbe za prodajo večinskega deleža Mercatorja. Po Balažičevih pojasnilih je med drugim predvideno, da sedež Mercatorja in ključne funkcije ostanejo v Sloveniji, da se bo spoštovala kolektivna pogodba in da bo vsaj še nekaj let upravljanje ostalo dvotirno. "Mislimo, da smo zavarovali interes na način, ki kar najbolje ščiti delničarje, zaposlene in do neke mere tudi dobavitelje," je po seji nadzornega sveta družbe v Ljubljani dejal predsednik uprave Mercatorja Balažič. Po njegovih besedah je uprava Mercatorja v postopku prodaje sodelovala profesionalno in korektno; med drugim je omogočila skrbni pregled, pri čemer pa je zavarovala interese družbe v smislu nerazkrivanja tistih podatkov, ki bi ji lahko kakorkoli konkurenčno škodili. S sporazumom o sodelovanju so se vključili v pogajanja na način, da so "v največji možni meri zaščitili interes Mercatorja, tako da bi Mercator ostal pomembna slovenska trgovska družba".
Pogodba o sodelovanju je sestavni del kupo-prodajne pogodbe, danes pa se je z njo seznanil nadzorni svet, ki po Balažičevih besedah posebnih pripomb nanjo ni imel.
Pogodba o sodelovanju opredeljuje ravnanje uprav obeh družb od podpisa do izpeljave kupo-prodajne pogodbe ter obveznosti kupca po prevzemu. Balažič podrobnosti ni razkril, dejal pa je, da pogodba omogoča Mercatorju, da bo sedež družbe še naprej ostal v Sloveniji, da bodo ključne funkcije ostale v Sloveniji, da bo Mercator dobil dominanten položaj na tistih trgih, kjer ima močnejšo tržno pozicijo, da se bo še naprej spoštovala kolektivna pogodba ter da bo upravljanje podjetja takšno, da bo omogočalo "transparentno in profesionalno vodenje". Po njegovih besedah je opredeljeno, da bo upravljanje vsaj še nekaj let ostalo dvotirno, med drugim s predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu.
Izvleček zavez bo Mercator objavil, ko bodo pogodbo podpisali, predvidoma v torek, je povedal predsednik uprave.
Uprava je v prodajnem procesu opredelila tri pogoje, pod katerimi je pripravljena podpreti prodajo. Prvi je, da bo nakup izpeljan z mednarodnim finančnim kapitalom, in ne s posojili, drugi, da bodo proces prodaje podpirale banke upnice, tretji pa, da bo strategija še naprej podpirala razvoj Mercatorja.
Balažič ocenjuje, da bi ti pogoji lahko bili izpolnjeni. "Verjamemo, da bomo v naslednjih mesecih zagotovili, da Mercator ostaja še naprej absolutno najboljši slovenski sosed," je dejal. Morebitna neizpolnitev pogojev bi lahko po njegovih besedah vplivala na mnenje uprave, ki ga ta izda ob objavi ponudbe za prevzem.
Petkov podpis pogodbe o prodaji 53-odstotnega deleža Mercatorja je prvi korak k stabilizaciji lastniške strukture, je dejal predsednik uprave in dodal, da bo družbi omogočil, da se bolj osredotoči na svojo dejavnost, hkrati pa bo postala sestavni del konsolidacije v regiji, pri čemer bo pomembno vlogo pri nastajanju največjega regionalnega igralca na področju trgovine.
Balažič ocenjuje, da se proces prodaje ne bo zaključil pred koncem letošnjega leta oz. prvim četrtletjem 2014. V tem času Agrokor tudi ne bo imel vpliva na poslovanje Mercatorja. Na področju povezovanja z Agrokorjem bo sodeloval neodvisni svetovalec, ki bo odgovoren Mercatorju in se bo tudi pogovarjal z bankami, je povedal Balažič.
Prodajo bodo morali odobriti regulatorni organi posameznih držav, kjer Agrokor in Mercator delujeta. Glede tržnih deležev združenega trgovca na posameznih trgih Balažič pravi, da so merjenja različna, da pa po njegovem mnenju nobeno ne kaže, da bi tržni delež presegal 30 odstotkov. Dodal je, da je naloga državnih uradov za varstvo konkurence, da to presodijo.
Na prodajo Mercatorja se je danes odzvala tudi predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je poudarila, da vlada ne prodaja Mercatorja, ker je to leta 2005 storil takratni premier Janez Janša. Premierka od prodajalcev deleža sicer pričakuje, da so izpogajali zaveze za ohranitev delovnih mest in zaščito dobaviteljev.
Lastniki Mercatorja so gospodarske družbe in banke ki se "samostojno odločajo o svoji poslovni politiki, imajo uprave in nadzorne svete" in vsaka institucija nosi svojo odgovornost, je dodala premierka. "Časi, ko je vlada mimo pristojnih in odgovornih izvajala poslovne odločitve podjetij in bank, so z mojo vlado oz. mano osebno končani," pravi Bratuškova in dodaja, da je Mercator danes v takšnem položaju, kot je, ker se je leta 2005 prodajal nepregledno in pod mizo. Če menimo, da sedanji kupec ni primeren iz različnih razlogov, se moramo zavedati, da bi morala vlada zagotoviti okoli 500 milijonov evrov, ki jih lahko dobi po visoki obrestni meri in ki jih nikoli ne bomo povrnili za to investicijo ali pa z dodatnim višanjem davkov in krčenjem socialnih pravic že tako ogroženih slojev našega prebivalstva, dodaja premierka. Glede sedanjega stanja Mercatorja si je po mnenju Bratuškove treba zastaviti tri vprašanja: kaj se je zgodilo na sestanku 12. avgusta 2005 v pisarni predsednika vlade, ki jo je takrat vodil Janša, in kdo bo za to nosil odgovornost, kako so Mercator vodili v letih 2005 - 2013, da je v takšnem stanju, kot je, in kdo bo za to nosil odgovornost, ter kdo je kriv, da je cena Mercatorja v enem letu padla za več kot polovico in da bodo prodajalci dobili okoli 400 milijonov evrov manj.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikatu delavcev trgovine Slovenije so medtem zaskrbljeni zaradi petkovega podpisa pogodbe o prodaji 53,12-odstotnega deleža Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Postopek prodaje je po njihovem mnenju nepregleden, Agrokor pa da pri tem ni podal nobenih konkretnih finančnih zagotovil. V sindikatu pozivajo pristojne organe, tudi Nacionalni preiskovalni urad in Komisijo za preprečevanje korupcije, naj nemudoma sprožijo postopke za ugotavljanje nepravilnosti ali koruptivnosti v postopku prodaje. Bojijo se namreč, da si bo Agrokor z nakupom Mercatorja omogočil preživetje na račun slovenskega trgovca.
