Slovenija

Verski spopad pri Svetem Juriju

STA/M.J.
13. 6. 2013, 17.40
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Škofija Murska Sobota je danes na svoji spletni strani objavila poročilo, ki so ga podpisali škof, dekani in predstavniki župnijskega sveta Svetega Jurija.

Thinkstock

Z njim naj bi dosegli pomemben korak pri umiritvi razmer v župniji, potem ko je škof suspendiral župnika, verniki pa so se temu uprli. Srečanje škofa Petra Štumpfa, treh dekanov in 16 članov Župnijskega pastoralnega sveta župnije Sveti Jurij je bilo v torek, na njem pa so sklenili, da mora župnik Martin Vöröš na zdravljenje. Če bo po treh mesecih zdravnik potrdil, da je zdravljenje uspešno, bo škof preklical suspenz, Vöröš pa bo lahko spet maševal.

Vöröš sicer lahko ostane v župniji Sveti Jurij, vendar ne kot župnik ali kot župnijski upravitelj, niti kot duhovni pomočnik, saj nima nobenih pastoralnih, ekonomskih, gospodarskih in upravnih pooblastil pri upravljanju župnije.

Vse to ima namreč župnijski upravitelj Marko Magdič, ki je tudi župnijski upravitelj sosednje župnije Grad. Župnija Sveti Jurij v Prekmurju pa vsaj še eno leto ne bo imela rednega župnika. Če bo zdravljenje uspešno, bo Vöröš v omenjeni župniji lahko prejel službo duhovnega pomočnika.

Poseben odbor pa mora s soboškim dekanom Ivanom Kranjcem in župnijskim upraviteljem Markom Magdičem pripraviti spokorno dogajanje, ki se bo končalo z veliko spovedjo in sveto mašo, med drugim piše v poročilu.

Spor med župnikom in škofom se je začel, ker župnik ni upošteval škofovega poziva, naj odide na zdravljenje zaradi alkoholne odvisnosti. Vöröš se ga je sicer enkrat udeležil, vendar ga pozneje ni obiskoval, zato mu je škof prepovedal maševati. To je utemeljil s tem, da je moral odločno nastopiti in zahtevati zdravniško pomoč, da bi župniku tako rešil življenje.

Župljani se s škofovo prepovedjo niso strinjali, zato so aprila, ko je namesto odstavljenega župnika želel imeti mašo župnik iz sosednje župnije, cerkev protestno zapustili in pred njo demonstrirali v podporo svojemu župniku. Ker pa naj bi ta odpovedal pokorščino škofu, ki je kazniva po zakoniku cerkvenega prava, in k temu spodbudil tudi vernike, sveto evharistijo pa zlorabil za svoje namene in jo sprevrgel v uporniško manifestacijo, za kar Cerkev predvideva kazen, je škof župnika suspendiral, suspenz pa je bil pripravljen preklicati le, če bi župnik odšel na zdravljenje, potem pa iz župnije v dom za upokojene duhovnike.

Farani so župnikovo in svoje uporništvo odločno zanikali, češ da so le branili priljubljenega župnika, pri čemer jih je najbolj motilo, da bi moral zapustiti župnijo, zahtevali pa so tudi, naj o zdravljenju odloča stroka. Ob tem so se tudi razdelili, eni so želeli župnika odsloviti, drugi so ga branili, zlasti še ob zakramentu prvega obhajila, ki ga ni bilo v domači cerkvi, saj je dal škof odstraniti najsvetejše, telo Jezusa Kristusa, ki cerkveno stavbo dviga v Božjo hišo. Tako so nekateri starši otroke na zakrament odpeljali v sosednjo faro, sedem pa jih je ostalo brez prvega obhajila.

Vöröš je ves čas poudarjal, da je treba spor rešiti po človeški poti in v dobro vseh, škofa, Cerkve, vernikov in tudi njega. Škofu je najbolj zameril, da je sporočilo o suspenzu in njegovem zdravljenju objavil na spletu, preden je sam zvedel zanj, večkrat pa je tudi poudaril, da vzrok za suspenz ni bil alkohol.

Zadnje srečanje tako pomeni umiritev strasti, saj škof ne zahteva več, da mora Vöröš iz župnije, slednji se strinja z zdravljenjem, pa tudi, da bi pomagal upravitelju, kolikor bo lahko. Cerkev bo v kratkem znova odprta, v njej bo tudi prvo obhajilo za tiste, ki so ga pred dvema tednoma bojkotirali.