Slovenija

Varna hiša pomagala 276 ženskam

STA/M.J.
13. 6. 2013, 17.43
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Deset let mineva, odkar je na Gorenjskem svoja vrata odprla varna hiša za ženske in otroke, žrtve nasilja. V tem času je v hiši zatočišče našlo 276 žensk. Kot so nekatere pojasnile na današnji prireditvi ob desetletnici varne hiše, je bilo tudi zaradi ekonomske negotovosti težko zapustiti nasilnega partnerja, a je bila odločitev pravilna.

Mediaspeed

Leta 2003 je vseh pet gorenjskih centrov za socialno delo, Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja Varna hiša Gorenjske, vseh 18 gorenjskih občin ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve omogočilo, da je na spodnjem Gorenjskem svoja vrata odprla prva varna hiša v regiji, ki nudi varen prostor, strokovno pomoč in podporo ženskam in otrokom, žrtvam nasilja. Leta 2009 se ji je pridružila še enota varne hiše na zgornjem Gorenjskem.

V desetih letih delovanja je v varni hiši zatočišče našlo 276 žensk, skupaj z otroki pa je varna hiše Gorenjske imela že 545 stanovalcev. Najstarejša ženska, ki je v varni hiši poiskala zatočišče je bila stara 73, najmlajša pa 18 let. Povprečna starost stanovalk je bila sicer 38 let, številne pa so se za odhod od doma odločile šele po 30 ali 40 letih zakona.

Kot so nekatere izmed njih pojasnile na današnji prireditvi v Kranju, je bila odločitev izredno težka. Prestrašene in obupane ženske so zaradi nasilja v družini izgubile dostojanstvo in samozavest, psihični in fizični pritiski nanje pa so postali tako nevzdržni, da je bil odhod v varno hišo neizbežen.

"Ženske se morajo same pri sebi odločiti, da je res konec in si potem pomagati s strokovno pomočjo," je ugotavljala ena izmed nekdanjih stanovalk varne hiše. Druga je ženskam, ki doživljajo nasilje, svetovala, naj se za varno hišo odločijo čim prej, saj gredo partnerski odnosi po začetku nasilja le še navzdol.

Danes so ženske pričale o tem, kako so se po prihodu v varno hišo, v kateri je zaposlenih tudi pet strokovnih delavcev, ponovno začele ceniti, kako so ob strokovni pomoči našle službo in stanovanje ter se osamosvojile. V povprečju so v varni hiši preživele dva meseca in 16 dni.

"Imamo dve enoti varne hiše s kapaciteto desetih mest, to je 32 postelj, s čimer pokrivamo potrebe, ki se pojavljajo v prostoru," je pojasnila vodja programov varne hiše Gorenjske Vilma Regovc, ki je zadovoljna, da so leta 2011 odprli še materinski dom za ženske in otroke, ki so se znašli v socialni in stanovanjski stiski, s petimi mesti.

V Sloveniji deluje 17 varnih hiš, skupaj z materinskimi domovi pa je lokacij 22. Zagotovljenih je 412 mest, država pa za njihovo delovanje namenja 1,7 milijona evrov. "Na ministrstvu se bomo trudili, da bomo tej problematiki tudi v prihodnje namenjali veliko pozornosti," je danes obljubila Marjeta Ferlan Istinič z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.