Bratuškova je sicer izpostavila, da je po njihovi oceni še vedno realna uveljavitev fiskalnega pravila z letom 2017, a so se zaradi očitnega pomanjkanja politične volje na drugi strani odločili drugače. Vlada je pripravila mnenje in ga posredovala državnemu zboru. "Moj predlog bo šel v smeri, da poslanci podprejo predlog za spremembo ustave takšen, kot je predlagan," je povedala Bratuškova.
V izvedbenem zakonu, ki ga bo predlagala vlada in za katerega je, enako kot za spremembo ustave, potrebna dvotretjinska večina, pa bodo rešili vse dileme, ki jih je še treba rešiti, kar so v omenjenem mnenju tudi natančno opredelili. V izvedbenem zakonu bo treba po besedah predsednice vlade natančno opredeliti način in izvedbo konsolidacije ter kako se bo ugotavljajo spoštovanje fiskalnega pravila in kdo bo to ugotavljal.
Pri pripravi izvedbenega zakona bo vlada po njenih besedah upoštevala tudi predvideno dveletno podaljšanje roka za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ki so ga danes napovedali bruseljski viri.
Bratuškova sicer od Evropske komisije še ni dobila potrditve, da bo predlagala dveletno podaljšanje roka. A glede na to, da so ta odpustek nekatere druge države že dobile, pričakuje, da ga bo dobila tudi Slovenija.
Poleg tega je predsednica vlade danes sporočila, da bo za petek predlagala tudi izredno sejo o spremembah referendumske zakonodaje, saj ne vidi razloga, zakaj bi s tem odlašali in zakaj ne bi državni zbor o tem glasoval že v petek.
To spremembo so namreč po njenih besedah praktično popolnoma uskladile vse politične stranke, tako je bila edina še preostala dilema, ki njej sicer ni povsem jasna, da je treba o eni stvari glasovati prej kot o drugi, čeprav med sabo nista povezani.
Fiskalno pravilo je temelj fiskalnega pakta, ki ga evropski diplomati imenujejo "nemško dete". Pakt naj bi dolgoročno zagotovil ustrezno proračunsko disciplino in pomagal preprečiti krize v prihodnje. Fiskalno pravilo določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj - primanjkljaj, ki ne upošteva gospodarskega cikla, torej konjunkture in recesije - na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka BDP.
Pogodbenice morajo zlato pravilo prenesti v nacionalne zakonodaje najpozneje v roku enega leta od uveljavitve pogodbe, torej do 1. januarja 2014, in sicer z zavezujočimi in stalnimi določbami, pri čemer so zaželene ustavne določbe.
Zaradi nasprotovanja Britancev nova pravila niso uveljavljena kot sprememba pogodbe EU, a cilj je, da je vsebina pakta najpozneje v petih letih po njegovi uveljavitvi prenesena v pravni okvir unije.
Tako vpis fiskalnega pravila v slovensko ustavo kot referendumske spremembe bi v Bruslju sprejeli z zadovoljstvom. Obe potezi bi po navedbah virov verjetno tudi izboljšali oceno fiskalnega in reformnega ukrepanja Slovenije, ki jo bo Bruselj podal 29. maja.
V EU namreč neuradno Slovenijo že vseskozi opozarjajo na problem obstoječih referendumskih pravil, ki zavirajo potrebne reforme. Uveljavitev fiskalnega pakta pa je sploh ena protikriznih prioritet EU, še posebej Nemčije.
