Slovenija

Amnesty International znova izpostavlja problematiko izbrisanih in Romov

STA / A.M.
23. 5. 2013, 06.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Amnesty International v letnem poročilu znovAmnesty International v letnem poročilu o stanju človekovih pravic v svetu za Slovenijo znova izpostavlja problematiko izbrisanih in diskriminacijo Romov.

amnesty.si

Ugotavlja namreč, da oblasti niso uspele zagotoviti povrnitve pravic izbrisanim, nadaljevala pa se je tudi diskriminacija zoper romsko manjšino.

Amnesty opozarja, da se je nadaljevalo odrekanje povrnitve pravic izbrisanim. "Pretekle zakonodajne pobude jim niso uspele zagotoviti odprave pretrpljenih kršitev ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic ali zagotoviti dostopa do teh pravic v prihodnosti. Oblasti tudi niso predstavile nobenih novih ukrepov za povrnitev njihovih pravic," je zapisala v poročilu.

V poročilu opozarjajo tudi, da do konca leta 2012 ni bilo aktivnosti, ki bi nakazovale, da oblasti pripravljajo posebno shemo odprave krivic za vse izbrisane, kar je lani junija Sloveniji naložilo Evropske sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Slednje je državi za pripravo celovitega sistema izplačila odškodnin izbrisanim določilo enoletni rok.

Kot je dejal vodja projektov za pravice Romov in izbrisanih pri Amnesty International (AI) Slovenije Blaž Kovač, so zaskrbljeni, ker slabo leto po izdaji sodbe na mizi še ni nekih konkretnih ukrepov - konkretne vsebine, ki naj bi sodbo tudi izvršili.

V poročilu AI tudi ugotavlja, da vlada ponovno ni uspela zagotoviti zadostnih mehanizmov monitoringa primerov diskriminacije Romov. Prav tako ni uspela kako drugače zagotoviti pravnega in institucionalnega sistemskega okvira, ki bi žrtvam diskriminacije omogočal učinkovito zaščito.

"Večina Romov, ki so na ruralnih območjih živeli v izoliranih in segregiranih neformalnih naseljih, ni imela možnosti dostopa do primernih bivališč. Prav tako so živeli brez pravne varnosti nastanitve in brez zaščite pred prisilnimi izselitvami. Številni so bili še naprej brez dostopa do javnih storitev, vključno z dostopom do vode za zadovoljitev vsakodnevnih potreb. Pogosto so bili Romi v teh primerih prisiljeni vodo pridobivati iz onesnaženih potokov ali javnih pip na bencinskih črpalkah ali pokopališčih," je zapisano v poročilu.

Po Kovačevih besedah predvsem na jugovzhodu države Romi še vedno živijo brez dostopa do vode, brez elektrike, brez pomoči in pogosto brez empatije lokalnih prebivalcev. Včasih se o njih odloča brez njih, torej brez sodelovanja njihovih predstavnikov. Je pa Kovač omenil tudi pozitivne premike na področju izobraževanja, čeprav so po njegovih navedbah tudi tu še veliki izzivi.